''Pozneje mi je zdravnik povedal, da je Rachel zaradi pomanjkanja zraka utrpela srčni zastoj. In ker možgani tako dolgo niso dobili kisika, je dobila mioklonizem, tresenje mišic, ki omejuje njeno gibanje in govor.'' Njeno stanje je bilo tako resno, da so jo takoj premestili v bolnišnico v Izmir, ki je oddaljena 40 minut. Tam je bila na intenzivni negi. Po osmih dneh zdravljenja so jo s privatnim letalom odpeljali v Royal Victorija bolnišnico v Belfast na Irskem. Samo prevoz je stal 30.000 funtov in se je kril iz njunega zavarovanja, ki sta ga k sreči vplačala pred potovanjem. ''Tam so bili zelo pesimistični in so meni in Rachelinim staršem povedali, naj se pripravimo na najhujše,'' se spominja Chris. Večino pacientov v takem stanju namreč ne preživi. K sreči, pa se je Rachel le zbudila iz kome. Ko je ob postelji zagledala svojo mati in ugotovila, da se težko premakne, je sprva mislila, da je bila žrtev letalske nesreče na poti iz Turčije. ''Ko sem se le spomnila, kaj je bil vzrok, sem mati prosila za vodo, a je nisem smela piti zaradi zdravil. Takrat so vsi takoj vedeli, da mi možgani še delajo, kljub temu da sem težko govorila in se premikala.''

Nato so jo premestili v rehabilitacijski center, kjer jo je čakalo težko delo. Kljub temu pa je bila izjemno srečna, da je preživela. "Zdravniki so mi povedali, da le malo ljudi preživi takšno stanje. In čeprav pogrešam svoje prejšnje življenje, bi stvari lahko bile veliko hujše.'' Rachel je namreč pred nesrečnim potovanjem plesala salso, igrala klavir in pela. Sedaj pa ji zdravniki ne znajo povedati, ali bo lahko še kdaj normalno hodila in govorila. Kljub vsemu pa je 25-letnica prepričana v to, da se ne bo vdala v usodo. ''Že do sedaj sem jim dokazala, da so se motili, zato se bom izjemno potrudila, da jim to dokažem še enkrat.''