Italijanska študija, v katero je bilo vključenih 1000 odraslih, je pokazala, da so bili sodelujoči, ki so uživali prehrano s tako imenovanim visokim glikemičnim indeksom, izpostavljeni višjemu tveganju za razvoj raka, kakor osebe, ki so uživale prehrano z nižjim glikemičnim indeksom.

Glikemični indeks kaže, kako hitro vpliva hrana na rast sladkorja v krvi. Hrana z visokim glikemičnim indeksom (krompir, bel kruh, med, sladkor, marmelada ...) povzroči izjemno hitro rast sladkorja, medtem ko živila z nizkim glikemičnim indeksom (leča, soja, jogurt, žitarice …) povzročijo počasnejšo rast sladkorja v krvi.

V sklopu nove študije raziskovalci niso našli povezave med uživanjem vseh ogljikovih hidratov in tveganjem za nastanek raka trebušne slinavke. Ko so začeli preučevati uživanje sadja, so namreč opazili, da so osebe, ki uživajo veliko sadja, izpostavljene manjšemu tveganju za nastanek raka. Tveganje pa se je bistveno povečalo pri osebah, ki so uživale veliko sladkorja, sladkarij, medu in marmelade. Zaradi tega so prišli do sklepa, da so z nastankom raka trebušne slinavke povezani predelani ogljikovi hidrati in ne hidrati, kot jih najdemo v sadju, zelenjavi in žitaricah.

V raziskavi, ki sta jo vodila Marta Rossi in Mario Negri, so raziskovalci povprašali 326 bolnikov z rakom na trebušni slinavki o njihovi zdravstveni zgodovini in življenjskem stilu, v raziskavo pa so vključili tudi natančen vprašalnik o prehranjevalnih navadah v zadnjih dveh letih pred postavitvijo diagnoze. Vsakega pacienta so nato primerjali z dvema zdravima odraslima osebama, iste starosti in spola.

Rossijeva je ugotovila, da je tretjina sodelujočih, ki so uživali prehrano z visokim glikemičnim indeksom, v 78 odstotkih pogosteje zbolevala za rakom, kakor tretjina, ki je uživala prehrano z nižjim glikemičnim indeksom. Srednja tretjina, ki je uživala uravnoteženo prehrano, je imela tveganje povečano za 56 odstotkov.

Raziskovalci so se zato osredotočili na določeno obliko ogljikovih hidratov, vključno s sadjem in zvrstjo hidratov, ki vključujejo sladkor, sladkarije, med in marmelado. Prekomerno uživanje slednjih je pokazalo povezavo s povečanim tveganjem za nastanek raka na trebušni slinavki. Rossijeva se je nato usmerila tudi na druge dejavnike, kot so na primer telesna teža sodelujočih, izkušnje s kajenjem in sladkorna bolezen, prišli pa so do zaključka, da ti dejavniki ne pojasnijo povezave med boleznijo in sladko prehrano.

Več o raku na trebušni slinavki ...

Rak na trebušni slinavki je relativno redka oblika raka, ki je v večini primerov usodna. V začetku bolezen ne kaže nobenih simptomov, saj se simptomi kažejo zgolj kot prebavne težave, zato ga je izjemno težko pravočasno odkriti. Raziskovalci se prav zato trudijo poiskati čim več dejavnikov tveganja za nastanek bolezni, da bi jo tako lahko hitreje odkrili.

Rak na trebušni slinavki je pogostejši pri osebah, ki so starejše od 50 let in pri moških, ki obolevajo kar dvakrat pogosteje kot ženske. V Sloveniji je odkritih približno 200 novih primerov na leto. Dosedanje študije so pokazale, da so večjemu tveganju izpostavljene osebe, ki kadijo in prekomerno uživajo alkohol ter osebe, ki imajo sladkorno bolezen. Nekatere raziskave so pokazale celo, da je rak pogostejši pri osebah, ki uživajo rdeče meso, ali glikemični indeks dejansko vpliva na nastanek raka na trebušni slinavki, pa bo potrebno opraviti še nekaj raziskav. Raziskave, ki pokažejo določeno povezavo med prehranjevalnimi navadami in boleznijo, namreč še ne dokazujejo, da je za povečanje tveganja dejansko kriva ravno določena prehrana.

Simptomi bolezni se razvijajo več mesecev in v začetnem stadiju niso posebej izraziti, zato raka velikokrat odkrijejo prepozno. Po določenem času se tako pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, ki sevajo v hrbet, hujšanje in izguba apetita. Tumorji, ki se oblikujejo na trebušni slinavki poleg tega povzročajo zaporo žolčevodov, skozi katere žolč izteka iz jeter v dvanajstnik, taka zapora pa lahko vodi tudi do zlatenice. V tem primeru se bolnikova koža in očesni veznici obarvajo rumeno, pojavijo pa se lahko tudi srbečica, odvajanje temnega urina in svetlega blata.

Edina učinkovita metoda zdravljenja te bolezni je delna ali popolna odstranitev trebušne slinavke. Ker pa je bolezen velikokrat prepozno odkrita, je vse, kar je še možno storiti, le lajšanje simptomov. Če tumor zapira žolčevod, v prizadeti del vstavijo opornico, ki omogoča odtekanje žolča in omili zlatenico, poseg pa je mogoče opraviti med endoskopskim pregledom.

Napredovanje bolezni je mogoče upočasniti s kemoterapijo ali obsevanjem, bolečine pa omiliti z močnimi analgetiki in živčno blokado.

Ker je rak ob odkritju pogosto že zelo napredoval, je napoved v večini primerov zelo slaba. Pet let po postavitvi diagnoze namreč preživi le dva odstotka bolnikov. Smrtnost pa je izjemno visoka tudi pri osebah, pri katerih je bila bolezen zdravljena kirurško, torej z odstranitvijo trebušne slinavke. Večina tako preživi manj kot leto po postavitvi diagnoze.