Slepota oziroma izguba vida v sodobnem svetu najpogosteje bolezen staranja in starosti.

Novice

'Živeti želimo polno življenje!'

STA/Eva Doljak

01. 06. 2010 15.27

Ob 90-letnici delovanja je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravila prireditev, na kateri so predstavili ustvarjalnost slepih in slabovidnih. Častni pokrovitelj in slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk.

Na proslavi so svoje glasbene in slikarske talente pokazali številni slepi in slabovidni.FOTO: Eva Doljak

Letos praznuje Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 90. obletnico delovanja. Po besedah njenega predsednika Tomaža Wraberja gre za najstarejšo invalidsko organizacijo pri nas, ki je pravzaprav naslednica podpornega društva slepih, ki sta ga leta 1920 ustanovila dva oslepela vojaka. Šteje nekaj čez 4000 članov, od tega jih je 1400 slabovidnih – torej tistih, ki jim je ostalo med pet in deset odstotkov vida. Ob veliki obletnici je tako Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravila z veliko dobre glasbe pospremljeno prireditev, na kateri so predstavili ustvarjalnost slepih in slabovidnih.

Častni pokrovitelj in slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je poudaril, da je v 90. letih delovanja organizacija slepih in slabovidnih opravila izredno pomembno delo. ''Mnogim slepim in slabovidnim ste vrnili samozaupanje, samozavest, jih izobrazili, usmerili na pravo pot in jim omogočili, da so se aktivno vrnili v življenje in mnogi tudi na delo. Vaše delo ni več izdelovanje košar, metlic, ščetk, niste telefonisti. Ste profesorji, glasbeniki, umetniki različnih zvrsti, novinarji, pisatelji, menegerji, tudi slikarji in forografi.'' Poudaril je tudi, da so človekove pravice in s tem tudi pravice invalidov nujne za njihovo aktivno vključevanje v sodobno družbo. ''Človekove pravice in s tem tudi pravice vseh invalidov so ne samo primeren, ampak tudi nujen okvir za razumevanje invalidnosti, za reševanje problemov, za njihovo aktivno vključevanje v družbo. Država je dolžna s predpisi in dejanji ustvarjati pogoje za takšno popolno vključenost.''

Predsednik zveze Tomaž Wraber pa je v svojem govoru izpostavil še vedno najbolj perečo težavo slepih in slabovidnih Slovencev – nezagotavljanje njihove celovite rehabilitacije: ''Slovenski slepi smo že pred leti oziroma desetletji začeli s prizadevanji, da bi bila naša najbolj temeljna invalidska in človeška pravica pravico do celovite rehabilitacije ob izgubi vida zapisana tudi v zakonskem besedilu Pred dvema letoma se je to tudi zgodilo, a kaj, ko je ta pravico tam tudi ostala. Bo res treba še leta ali celo desetletja, da bi uveljavljena v praksi? Bo res treba še leta pogajanj in prepričevanj za vsak pripomoček, ki je nujen za to, da lahko v življenju funkcioniramo?''

''Kot enkopravni člani družbe želimo živeti polno zasebno, poklicno in javno življenje,'' je povedal predsednik Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. FOTO: iStockphoto

Poudarja, da se slepi in slabovidni zavedajo, da morajo sami pri sebi marsikaj spremeniti, da pa hkrati tudi od drugih pričakujejo, da začne nanje končno gledati drugače. ''Od družbe pričakujemo, da nas bo začela drugače gledati, predvsem pa drugače sprejemati. Kot enkopravni člani družbe želimo živeti polno zasebno, poklicno in javno življenje,'' je še povedal in svoj govor optimistično zaključil z besedami: ''Vedeti morate, da slepi in slabovidni zmoremo mnogo več, kot družba od nas pričakuje. Dajte nam, invalidom, priložnost, da se bomo vsi skupaj v družbi naučili živeti skupaj in da nam bo lepo – kljub tegobam in krizam. Mi verjamemo, da je to mogoče, saj za pogled v prihodnost vid ni vedno nujno potreben.''

Sicer je slepota oziroma izguba vida v sodobnem svetu najpogosteje bolezen staranja in starosti. Glavni vzroki oslepitve so rumena pega, degenerativne spremembe očesne mrežnice zaradi sladkorne bolezni in glavkom, še pojasnjuje Tomaž Wraber. Pri nas namreč zelo malo ljudi izgubi vid že v otroštvu. Letno se v Sloveniji povprečno rodijo od dva in štirje otroci, ki so slepi oziroma slabovidni.

Eden izmed tistih, ki so brez vida ostali v zgodnjem otroštvu, je tudi Sebastjan Kamenik, ki je oslepel pri komaj sedmih mesecih. Kako kako sprejema slepoto in kako živi danes, pa si lahko pogledate v video prispevku in preberete v članku z naslovom Oslepel zaradi mamine malomarnosti.