57-letni Stephen Mabbutt je zdravnika obiskal, ker je slišal, kako se mu premikata očesni zrkli, in ga je pri vsakdanjem življenju motilo močno razbijanje lastnega srca. Poleg tega je bilo žvečenje hrane zanj popolnoma neznosno, saj je imel občutek, da bo zaradi močnega hrupa ob žvečenju oglušel. Zdravniki so dolgo ugibali, kaj bi lahko povzročalo njegove neobičajne težave, naposled pa so mu diagnosticirali avtofonijo, motnjo, zaradi katere lahko razločno in glasno sliši zvoke, ki nastajajo znotraj njegovega telesa. Bolezen je bila še pred desetimi leti neznana.

Stephen je opazil, da je z njim nekaj narobe, ko je ugotovil, da zelo glasno sliši notranji odmev glasu in da zaradi tega ne more slišati zvokov, ki nastajajo v njegovi okolici. V šestih letih se je njegovo stanje poslabšalo do te mere, da so se zvoku glasu pridružili še drugi telesni zvoki, ti pa so postajali vse bolj intenzivni in moteči. "Sedel sem doma, v popolni tišini, nato pa sem nenadoma zaslišal glasen škripajoči zvok, podoben tistemu, ki nastane ob brušenju lesa," pravi. "Ustrašil sem se in pogledal okoli sebe ter se začel spraševati, kaj se je zgodilo. Nato sem opazil, da se je zvok pojavil vsakič, ko sem obrnil pogled. Mislil sem, da se mi je zmešalo."

Prvi simptomi so se mu pojavili že leta 2005. "Ko sem govoril bolj glasno, so se mi v glavi začele pojavljati nenavadne vibracije. Ko sem jedel čips, nisem slišal, kaj so se ljudje pogovarjali okoli mene, nato pa sem ugotovil, da konstantno slišim utrip svojega srca," se spominja in dodaja, da je bilo zaradi tega spanje zanj "misija nemogoče". "Srce mi je razbijalo, oči so škrtale. Bilo je, kakor bi nekdo hotel zaspati sredi glasne delavnice."

Na koncu je začela bolezen vplivati tudi na njegov vid. "Vid mi je začel utripati skupaj z bitjem srca. Zdravniki so predvidevali, da je to posledica zamašenosti ušes in nosu, zato so mi predpisali najrazličnejša nosna razpršila, kapljice in antibiotike." Vendar se njegovo stanje kljub vsem zdravilom ni izboljševalo.

Letos je Stephen prestal CT-slikanje glave, slike pa so pokazale, da ima v senčni kosti v lobanji luknjico. Skoznjo je kapljala tekočina iz semicirkularnih kanalov v notranjem ušesu naravnost v njegove možgane in delovala kot prevodnik za zvok. Stephena so nato operirali, težava je izginila.

"Gre za zelo redko motnjo, ki jo je poleg tega zelo težko odkriti in diagnosticirati. S to motnjo se sreča približno ena oseba na 500 tisoč," je še povedal dr. Richard Irving, zdravnik, ki je zdravil Stephena.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na