Raziskava je pokazala, da Slovenci informacije o samozdravljenju najpogosteje iščejo pri zdravnikih in lekarniških farmacevtih. Več kot 80 odstotkov vprašanih meni, da mora lekarniški farmacevt vedno svetovati pri izdaji zdravil brez recepta, največ informacij si želijo zlasti o medsebojnem učinkovanju zdravil in možnih neželenih učinkih.

"V Sekciji farmacevtov javnih lekarn smo zadovoljni, da Slovenci lekarniške farmacevte prepoznavajo kot pomemben vir informacij o samozdravljenju in zdravilih, ki se uporabljajo zanj," je dejala mag. Nina Pisk, mag. farm., predsednica Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu in ena od avtoric raziskave. "Za raziskavo smo se odločili, ker smo se želeli seznaniti z željami in potrebami Slovencev pri samozdravljenju. Rezultati raziskave nam bodo v pomoč pri nadaljnjem oblikovanju lekarniških storitev na področju samozdravljenja in dodatnem dvigovanju njihove kakovosti. Za dvig kakovosti si bomo lekarniški farmacevti prizadevali predvsem pri svetovanju o medsebojnem učinkovanju zdravil in možnih neželenih učinkih. Raziskava je namreč pokazala, da si Slovenci ravno na teh dveh področjih želijo še bolj poglobljenih nasvetov lekarniških farmacevtov."

Lekarniški farmacevt mora vedno svetovati ob izdaji zdravil

V raziskavi se s trditvijo, da mora lekarniški farmacevt svetovati pri izdaji zdravila na recept, deloma ali popolnoma strinja 86 odstotkov vprašanih. 80 odstotkov udeležencev raziskave se prav tako deloma ali popolnoma strinja, da mora farmacevt vedno svetovati pri izbiri zdravil brez recepta. Več kot 85 odstotkov vprašanih tudi meni, da je farmacevt strokovnjak, ki največ ve o zdravilih. Raziskava je poleg tega pokazala, da se vprašani zavedajo nujnosti spremljanja interakcij med zdravili. Kar 80 odstotkov se jih namreč deloma ali popolnoma strinja, da mora biti lekarniški farmacevt seznanjen z vsemi zdravili, ki jih posameznik uporablja, saj lahko le tako ustrezno svetuje o uporabi zdravil brez recepta.

''Razveseljivo je, da so nasvet o vplivu drugih zdravil ob zadnjem nakupu zdravila brez recepta v lekarni najmanj pogrešali tisti anketiranci, ki redno jemljejo zdravila. Prav ti anketiranci so se statistično značilno bolj strinjali, da mora ob izdaji zdravila brez recepta vedno svetovati magister farmacije in so tudi pogosteje sprejeli odločitev za zdravilo brez recepta po nasvetu lekarniškega farmacevta,'' je pojasnila Marjetka Pal, mag. farm.

Najpogostejši vir informacij o samozdravljenju zdravniki in lekarniški farmacevti

Slovenci informacije o samozdravljenju najpogosteje iščejo pri zdravnikih (73 odstotkov) in lekarniških farmacevtih (72 odstotkov). Sledijo farmacevtski tehniki v lekarni z 62 odstotki ter medicinske sestre in osebje v specializirani trgovini s po 42 odstotki. Raziskava je tudi pokazala, da Slovenci večji pomen pripisujejo nasvetu prijateljev in znancev kot internetu. Na internetu informacije o samozdravljenju išče 51 odstotkov vprašanih, pri prijateljih in znancih pa 60 odstotkov.

Slovenci za samozdravljenje uporabljajo tudi zdravila na recept

Najpogostejša oblika samozdravljenja med Slovenci je uporaba zdravil brez recepta, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih večkrat uporabilo 76 odstotkov vprašanih. Sledijo jim zdravilna zelišča, ki jih je večkrat uporabilo 62 odstotkov vprašanih. Kar polovica vprašanih je za samozdravljenje enkrat ali večkrat uporabila tudi zdravila na recept, ki so jih imeli doma in so jih sami opredelili kot smiselna. Zdravila brez recepta za samozdravljenje pogosteje uporabljajo ženske, zdravila na recept pa tisti, ki redno jemljejo zdravila.

Ključne so osebne izkušnje in nasvet farmacevta v lekarni

Rezultati raziskave kažejo, da na izbiro zdravila brez recepta pri Slovencih v največji meri vplivajo osebne izkušnje. Nanje se pri izbiri zdravila brez recepta zanaša 45 odstotkov vprašanih. Osebnim izkušnjam sledita nasvet lekarniškega farmacevta z 20 odstotki in nasvet zdravnika s 13 odstotki.

O raziskavi

Raziskavo, katere avtorice so Nina Pisk, mag. farm., Marjetka Pal, mag. farm. in Helena Pavšar, mag. farm., spec., je izvedla Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu. Izvedena je bila z uporabo pisnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega in polodprtega tipa. Randomiziran vzorec 1000 polnoletnih prebivalcev Slovenije je bil pridobljen v sodelovanju s Statističnim uradom Republike Slovenije in izbran iz Telefonskega imenika Republike Slovenije. Vprašalnik so anketiranci prejeli po pošti na dom. V statistično analizo je bilo vključenih 222 vprašalnikov, vrnjenih v šestih tednih po začetku raziskave.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na