Raziskava, ki jo je podjetje izvedlo jeseni leta 2008, je pokazala naslednje:

– Slovenci se v povprečju zelo strinjamo s trditvijo, da bi se cepljenja morali udeležiti vsi otroci. S tem se strinja 4,6 odstotka ljudi,
– da so cepljenja potrebna, ker našo družbo varujejo pred nekaterimi smrtno nevarnimi boleznimi, se strinja 4,5 odstotka ljudi,
– da je razvoj na področju cepiv nujen, se strinja 4,6 odstotka ljudi,
– Slovenci imamo negativno stališče o tem, da bi cepljenja lahko bila nevarna za zdravje ljudi. S tem se strinja 2,6 odstotka ljudi.

Slovenci verjamemo v učinkovitost cepiv

Več kot polovica vprašanih v raziskavi meni, da je najpomembnejša lastnost cepiv, da varujejo pred boleznimi. Varnost kot lastnost cepiv (v smislu manjših stranskih učinkov) je na drugem mestu.

Pri razlogih o odločitvi za cepljenje prevladuje preventiva. Za to se je odločilo nekaj manj kot 60 odstotkov vprašanih, ki se za samoplačniško cepljenje odloča zaradi preventive.

Najpomembnejše se je cepiti proti klopnemu meningitisu in gripi

Slovenci menimo, da se je preventivno samoplačniško najbolje ceptiti proti klopnemu meningitisu, gripi in raku materničnega vratu. Proti klopnemu meningitisu in gripi se je preteklo leto cepilo tudi največ ljudi. Cepili so se v enaki meri moški in ženske. Izstopajo predvsem starejši od 55 let, tisti na vodilnih položajih, strokovnjaki in upokojenci z višjimi prihodki.

Tisti, ki se v preteklosti še niso samoplačniško cepili, teh je približno 67 odstotkov, kot razlog navajajo, da za to še ni bilo potrebe. Med njimi izstopajo mlajši, med 18. in 34. letom, fizični delavci, nezaposleni in šolajoči z nižjimi prihodki ali brez njih.

Raziskovalci navajajo, da uporabniki samoplačniškega cepljenja cepljenju zaupajo, kar utemeljuejo s tem, da zaradi preteklih izkušenj velja visoka stopnja cepljenja tudi v prihodnje.

Starši cepijo tudi svoje otroke

V delu raziskave, kjer smo starše oziroma bodoče starše otrok spraševali o preventivnih cepljenjih njihovih otrok, je sodelovalo 30 odstotkov vprašanih. 19 odstotkov staršev je v preteklosti že cepilo svojega otroka in za cepljenje tudi plačalo. Najpogostejša bolezen, proti kateri so starši cepili svoje otroke, sta klopni meningitis in gripa.

Strokovnjaki cepljenje priporočajo

»V Sloveniji dosegamo visok standard cepljenja. Z zelo dobro organiziranim cepljenjem presegamo 95-odstotno precepljenost otrok in mladostnikov za posamezno bolezen in s tem dosegamo solidno skupinsko zaščito, ki je nujna za zaustavitev širjenja bolezni med ljudmi,« je razložila dr. Alenka Trop Skaza, specialistka epidemiologije in predstojnica Oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, ki je predstavila raziskavo in rezultate v luči nacionalnega pomena cepljenja v Sloveniji.

Član strokovne svetovalne skupine za cepljenje pri Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije Alojz Ihan, specialist klinične mikrobiologije in imunologije pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani odnos do cepljenja in cepiv komentira: »Danes na trgu obstajajo jasno argumentirana cepiva, ki sodijo v obvezni program, zato je zame cepljenje nujno. Na posledice pa bi bilo potrebno opozoriti tudi tiste, ki so cepljenje iz takšnega ali drugačnega razloga zavrnili.« Dr. Ihan je med drugim opozoril: »Ne moremo se zanašati na precepljenost prebivalstva, saj velika cena bolezni navadno za človeka predstavlja tudi veliko trpljenje.«

Svoje mnenje in izkušnje o cepljenju lahko izrazite tudi na našem FORUMU.