Za večino mamic je prvi trenutek, ko pestujejo svojega novorojenčka, zapolnjen z ljubeznijo in neizmernim veseljem, Charlene Machin pa je za razliko od mnogih ob prvem pogledu na svojega sina občutila predvsem grozo, strah ter neskončen obup. Eden izmed dvojčkov, Harry, se je namreč rodil s hudo deformacijo obraza, zaradi česar je bila leva polovica tega popolnoma izbrisana.

Mlademu paru so že med obdobjem nosečnosti povedali, da bi zaradi omejenega prostora v maternici eden izmed dvojčkov utegnil utrpeti hujše napake v razvoju, a sta se kljub temu odločila, da splava ne glede na priporočilo zdravstvenega osebja ne bosta naredila. To odločitev pa je mati kaj kmalu še kako obžalovala. “Najprej so mi pokazali Oliverja, v katerega sem se nemudoma zaljubila, nato pa so mi prenesli še Harryja. Preplavilo me je globoko obžalovanje, da sem tako ubogega in popačenega otroka sploh spravila na svet,“ se spominja.

Leva polovica njegovega obraza je bila popolnoma izbrisana, saj ni imel ušesa in nosnice, na skrajnem robu obraza pa je ostal le del popačenega očesa. “Ljudje bi pričakovali, da se bo v meni prebudil neki materinski čut, a se to ni zgodilo. Mislila sem lahko le na to, kako bo trpel v življenju, saj ga še lastna mati ni mogla ljubiti. Skrbela sem zanj, ker je bila moja dolžnost, a sem si želela, da ne bi obstajal. V njem sem videla neko breme tako zase kot tudi za okolico, menila sem, da ne spada v naš svet. Še danes sem prepričana, da je bilo njegovo rojstvo največja napaka, vsaj kar se tiče tega, kar ga čaka v prihodnosti,“ grobo nadaljuje obupana mati.

Ubožca so premestili v bolnišnico Hey Children’s Hospital, kjer je do danes preživel že 3 zapletene operativne posege. Popravili so na primer lego deformiranega očesa, odpravili deformacije na lobanji ter znova določili lego njegovih možganov, letos pa mu bodo namestili še kar se da realno umetno oko. “Ne razumite me narobe. Predvsem se počutim krivo, da sem odgovorna za vso trpljenje, ki mu bo sledilo v življenju. Ljudje se mu bodo vedno smejali, ga zaničevali, dvomim pa tudi, da bo kdaj izkusil toplino bližnje osebe. Dolgo je trajalo, da sem se sprijaznila z nastalo situacijo, a sem ga do danes že precej vzljubila. Žal mi je, da tako ni moglo biti že vse od samega začetka in upam, da mi bo nekoč vsaj poskusil odpustiti.“

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na