Kako bi opisali trenutno stanje socialne ogroženosti med otroki in družinami v Sloveniji?

Socialna ogroženost otrok in družin v Sloveniji predstavlja pomemben izziv, ki je glede na podatke SURS-a že nekaj let precej konstanten: med 37.000 in 41.000 otrok med 0 in 17. letom starosti živi pod pragom tveganja revščine. 

Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pomagamo tako družinam, ki se soočajo z dolgotrajno brezposelnostjo, kot tudi družinam, v katerih sta oba starša zaposlena, še posebej pozorni pa smo pri pomoči enostarševskim družinam. Družine z nizkimi dohodki so še posebej ranljive. Tveganje revščine pri teh družinah je izjemno visoko, saj jih lahko izpad ali zmanjšanje dohodka (npr. zaradi bolniške odsotnosti) takoj potisne v revščino. Velikokrat obstoječa socialna podpora ni dovolj za zadostno izboljšanje finančnih razmer v družini, torej, da bi lahko pokrili vse stroške, zato so družine primorane poiskati pomoč pri humanitarnih organizacijah (plačilo osnovnih življenjskih stroškov in šolskih obveznosti, pomoč pri nakupu opreme, oblačil, obutve, paketi s prehrambnimi artikli in higienskimi pripomočki ...). Poseben izziv pa še vedno predstavlja večgeneracijska revščina.

Kakšen vpliv ima finančni primanjkljaj na vsakdanje življenje socialno ogroženih družin, še posebej otrok?

Finančni primanjkljaj močno vpliva na vsakdanje življenje celotne družine. Nenehno razmišljanje o tem, koliko sredstev imajo na voljo, kako jih lahko porabijo, kako jih razdeliti skozi mesec, kaj bodo storili, če pride do nenačrtovanih stroškov ... za starše predstavlja veliko breme in posledično stres. Otroci občutijo stisko staršev, kar vpliva tudi na njihovo psihično stanje. Prav tako se zaradi socialnega položaja med vrstniki pogosto soočajo s stigmo revščine. Vse to posledično slabo vpliva tudi na njihov uspeh v šoli. Primanjkljaj vidimo tudi pri tem, da ti otroci manj sodelujejo v (plačljivih) obšolskih dejavnostih.

Na ZPMS družinam pomagamo s pomočjo naših članic (društev in zvez) po vsej Sloveniji z osnovnimi materialnimi potrebščinami, kot so paketi s hrano, higienski paketi, oblačila, obutev in šolske potrebščine (sklad Polna šolska torba) ter s plačilom življenjskih stroškov, stroškov dodatnih zdravstvenih terapij in pripomočkov, športnih vadnin in opreme in šolnin za glasbene šole in inštrumente ter s štipendijami iz skladov Pomoč družinam, Sapramiškin sklad, Adin štipendijski sklad, Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška, Glasbenik sem, Športnik sem in Glasbenik sem. Sklad dedek Mraz pa vedno zagotovi tudi darila za otroke.

Kako pomanjkanje osnovnih sredstev vpliva na izobraževanje otrok in njihove možnosti za enakopravno vključevanje v družbo?

Pomanjkanje osnovnih sredstev lahko vpliva na izobraževanje in lahko otežuje enakopravno vključevanje v družbo. Otrokom iz socialno ogroženih družin na ZPMS pri tem pomagamo na dva načina: materialno (čez poletje zbiramo nove šolske potrebščine) in finančno (z Adinim štipendijskim skladom in Štipendijskim skladom dr. Janeza Drnovška). Kot smo že omenili, pomanjkanje finančnih sredstev pogosto vpliva tudi za obšolske dejavnosti (športne dejavnosti, glasbeno ustvarjanje, ples, umetniško ustvarjanje, drugi hobiji...), kar povečuje socialno izključenost in zmanjšuje možnosti za razvoj socialnih veščin. Zato za te dejavnosti namenimo veliko donatorskih sredstev.

Otroci s posebnimi potrebami iz socialno šibkega okolja so še posebej ranljivi, saj družinam primanjkuje sredstev za ustrezno podporo, kot so prilagojeni pripomočki, ki jih potrebujejo in so samoplačniški. Veliko je tudi samoplačniških terapij, ki jih otroci potrebujejo za svoj razvoj, saj je število terapij, ki jim pripadajo, premajhno za njihov boljši razvoj in napredek. Veliko imajo tudi izzivov v šolskem okolju in z enakopravnim vključevanjem v družbo. V našem Sapramiškinem skladu poskušamo pomagati družinam z nakupom pripomočkov in plačilom dodatnih terapij.

Kakšne dolgoročne posledice lahko finančna stiska prinese otrokom v obliki čustvenih in vedenjskih težav?

Otroci, ki prihajajo iz finančno ogroženih družin, lahko doživljajo občutke tesnobe, strahu, nemoči in brezvoljnosti. Dolgotrajna finančna negotovost družine lahko povzroči frustracije in jezo, kar se lahko izraža v vedenjskih težavah, kot so agresivnost, nemotiviranost ali odklonilno vedenje v šoli. Otroci imajo slabšo samopodobo, težje se vključujejo v socialne stike in se počutijo izolirane. V šoli imajo lahko slabšo koncentracijo, nižjo motivacijo za učenje in posledično slabši šolski uspeh, težje se prilagajajo šolskim zahtevam in izzivom. 

Kako se finančna stiska družin odraža na fizičnem in duševnem zdravju otrok?

Dolgotrajna finančna stiska lahko vodi k slabšemu splošnemu zdravju in psihološkemu razvoju otrok, kar lahko dolgoročno negativno vpliva na njihove življenjske priložnosti.

Otroci in mladostniki iz manj spodbudnih okolij pogosto nimajo dostopa do ustrezne prehrane, kar povečuje tveganje za različne zdravstvene težave (npr. šibkejši imunski sistem in dolgoročne kronične bolezni). Prav tako slabši bivalni prostori pripomorejo k razvoju različnih kroničnih obolenj. Finančna stiska ima lahko vpliv tudi na duševno zdravje – stres, tesnoba, depresija, občutki nemoči in negotovosti. Pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin in občutek socialne izključenosti prispevata k razvoju čustvenih in vedenjskih težav.

Ali opažate porast socialno ogroženih družin in otrok v zadnjih letih? Kateri so po vašem mnenju ključni razlogi za ta porast?

V zadnjih letih ne opažamo porasta socialno ogroženih družin in otrok, spremenila pa se je struktura oseb, ki prosijo za pomoč, predvsem zaradi naraščajočih življenjskih stroškov, ki močno vplivajo na socialni položaj družin z nizkimi dohodki. Pandemija COVID-19, inflacija in energetska kriza so dodatno poslabšali stiske družin. Poleg tega družine, ki živijo v revščini, pogosto trpijo zaradi socialne izključenosti, kar poglablja neenakosti. Spremembe v družini, kot so razveze staršev, prav tako prispevajo k finančni nestabilnosti, kar negativno vpliva na otroke. Nekatere oblike pomoči ne morejo nadomestiti stabilnosti in varnosti, ki ju zagotavlja urejeno družinsko okolje.

Kako denimo pomanjkanje dostopa do kvalitetne prehrane vpliva na razvoj otrok iz socialno ogroženih družin?

Nezdrava prehrana vodi do posledic, ki negativno vplivajo na optimalno rast ter razvoj kosti, mišic in organov, kar je še posebej ključno v obdobju, ko se telo intenzivno razvija. Poleg tega je kvalitetna prehrana pomembna za zdrav razvoj možganov, saj otroci brez zadostnega dostopa do hranil pogosto izkusijo težave pri učenju, koncentraciji in čustvenem razvoju. Dolgotrajno pomanjkanje kakovostne prehrane prav tako poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so diabetes, srčne bolezni in debelost v odrasli dobi, kar lahko vodi do slabšega splošnega počutja in nižje delovne storilnosti v kasnejšem življenju.

Kakšen vpliv ima finančna stiska na družinsko dinamiko in medosebne odnose v družini?

Pomanjkanje finančnih sredstev poveča stres, skrbi in frustracije, kar vodi do pogostejših sporov in napetosti v vsakdanjem življenju. Finančne težave zmanjšajo občutek varnosti in podpore znotraj družine, saj se starši, osredotočeni na preživetje, težje posvetijo čustveni podpori otrokom in partnerju, kar oslabi medosebne vezi. Starši se lahko počutijo nezadostne, če ne morejo finančno poskrbeti za svoje otroke, kar povzroči občutke sramu in krivde ter zmanjša samozavest, to pa negativno vpliva na njihovo starševsko vlogo. Pomanjkanje sredstev družine pogosto vodi v socialno izolacijo, saj se umaknejo iz stikov, kar še dodatno poslabša družinsko dinamiko. Dolgotrajne finančne težave lahko povzročijo trajno škodo v odnosih med družinskimi člani ter vplivajo na njihovo fizično in duševno zdravje.

Katere so največje ovire, s katerimi se soočajo socialno ogrožene družine pri dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev?

Socialno ogrožene družine se soočajo z različnimi ovirami pri dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev. Neinformiranost nekaterih družin o njihovih pravicah in možnostih dostopa do socialnih pomoči. Pri nekaterih družinah je težava v finančni pismenosti ali v neznanju jezika. Tudi občutki sramu in stigmatizacije lahko družine odvračajo od iskanja pomoči, saj se ne želijo izpostavljati. 

Čeprav imamo vsi pravico do zdravstvenih storitev, stroški, povezani z doplačili, lahko predstavljajo veliko breme za družine z nizkimi dohodki. Zdravstveno zavarovanje pogosto ni dovolj, kar pomeni, da morajo družine doplačevati za določene storitve ali zdravljenje. Problem predstavlja tudi umeščanje zdravil na t.i. belo listo, kar pomeni, da so samoplačniška in velikokrat nedostopna družinam, ki že tako živijo v pomanjkanju. 

Kako se Zveza prijateljev mladine Slovenije spopada z izzivi socialne ogroženosti in kakšne programe ponujate za pomoč otrokom in družinam? Kako lahko pomagamo ostali?

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pomaga otrokom in mladostnikom iz manj spodbudnih okolij s socialno-humanitarnim programom Eno srce, iz katerega so pomoči namenjene izboljšanju kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin. Nudimo materialno in finančno podporo. Program Eno srce združuje več skladov: Pomoč družinam, Glasbenik sem, Športnik sem, Sapramiškin sklad, Polna šolska torba, Adin štipendijski sklad, Štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška ter Sklad Dedek Mraz. 

Poleg tega ZPMS s programom Pomežik soncu – in v sodelovanju z našimi društvi in zvezami-izvajalci letovanj – vsako leto otrokom, ki izhajajo iz družin v socialni stiski, omogoči brezplačne počitnice ob morju ali v hribih.

Posamezniki lahko pomagajo s prostovoljnim delom na letovanjih, donacijami za socialno- humanitarni program Eno srce ali namensko za enega od omenjenih skladov. Podjetja lahko pomagajo tudi s korporativnim prostovoljstvom, fizične osebe s poslanim SMS sporočilom ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na 1919 in tako pripevajo 5 ali 10 eur. Vabimo tudi k odstopu 1 % dohodnine. Tako lahko vsak neposredno prispeva k izboljšanju življenja otrok in mladostnikov. 

Kako lahko lokalne skupnosti in posamezniki prispevajo k zmanjšanju socialne ogroženosti otrok?

ZPMS je krovna organizacija, ki združuje 110 članic (zvez in društev). Društva in zveze se v lokalnem okolju povezujejo z lokalno skupnostjo, s centri za socialno delo, strokovnimi službami v šolah, vrtcih, z drugimi organizacijami, z lokalnimi podjetniki ... Tako lahko društva in zveze že na lokalnem nivoju veliko naredijo za družine, kot krovna zveza pa jim nudimo še dodatno finančno in materialno podporo. Naše članice izvajajo tudi druge programe ZPMS, kot so Otroški parlamenti, Teden otroka, Natečaj Evropa v šoli ali Mladi raziskovalci zgodovine, kar spodbuja socialno vključenost vseh otrok in mladostnikov ter se tako zmanjšuje socialna izolacija. 

ZPMS tako s svojim članicami ozavešča skozi delavnice in kampanje in krepi razumevanje potreb socialno ogroženih otrok, ob tem se spodbuja prostovoljstvo in solidarnost med posamezniki.

Kakšno vlogo imajo izobraževalne ustanove pri prepoznavanju in pomoči socialno ogroženim otrokom?

Izobraževalne ustanove imajo eno izmed ključnih vlog pri prepoznavanju in pomoči socialno ogroženim otrokom. Učitelji, vzgojitelji in strokovni delavci pogosto prvi opazijo znake socialne ogroženosti, kot so pomanjkanje osnovnih virov, težave v vedenju ali odsotnost pri pouku, kar omogoča posredovanje in podporo otrokom ter njihovim družinam. Prav tako šole sodelujejo z različnimi socialnovarstvenimi institucijami in organizacijami, kar omogoča celostno podporo, ki vključuje socialne, psihološke in materialne pomoči. ZPMS vsako leto na izobraževalne ustanove pošlje obvestilo o programih, ki jih izvajamo. Šole se različno vključujejo v naše aktivnosti in poznajo socialno-humanitarne programe, ki jih izvajamo, vedno pa smo na razpolago za pojasnila glede naših programov. 

Ali opažate stigmatizacijo socialno ogroženih otrok in družin, ter kako to vpliva na njihovo vključevanje v družbo?

Stigmatizacija socialno ogroženih otrok in družin slabo vpliva na njihovo vključevanje v družbo. Pojavlja se v obliki negativnih stereotipov, diskriminacije in socialne izključenosti, zaradi česar se lahko otroci in družine počutijo ponižane in nevredne, kar močno vpliva na njihovo samopodobo in socialno vključenost. Otroci iz teh družin pogosto doživljajo občutke manjvrednosti, kar zmanjšuje njihovo zaupanje vase in vodi v slabšo šolsko uspešnost ter omejeno sodelovanje v družbenih aktivnostih. Zaradi stigme se mnogi izogibajo socialnim interakcijam ali so izključeni iz skupnosti, kar poglablja občutek osamljenosti in ovira njihovo vključevanje v družbo ter možnosti za socialno in ekonomsko mobilnost.

Kakšne so možnosti za dolgotrajno rešitev socialne ogroženosti otrok in družin na sistemski ravni? 

Za dolgotrajno rešitev socialne ogroženosti otrok in družin na sistemski ravni so potrebni večplastni pristopi. Krepitev socialnih politik, kot jih predvideva Resolucija o družinski politiki 2018–2028, omogoča izboljšanje položaja otrok in družin. Z ukrepi, ki krepijo socialno varnost, dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev, se dolgoročno zmanjšuje socialna izključenost. Pomembno je tudi povečanje dostopnosti do pravne zaščite, kar vključuje ustrezno pravno varstvo in hitro obravnavo primerov, povezanih z nasiljem v družini. Sistemski in zakonodajni ukrepi so ključni pri zaščiti otrok in izboljšanju njihovega socialnega položaja. Skupaj ti ukrepi tvorijo osnovo za dolgoročno zmanjšanje socialne ogroženosti.

Kako lahko posamezniki in podjetja sodelujejo z vašo organizacijo pri zagotavljanju pomoči socialno ogroženim otrokom? 

Posamezniki in podjetja lahko sodelujejo z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pri zagotavljanju pomoči socialno ogroženim otrokom na različne načine. Donacije so možne prek SMS sporočila, kjer posamezniki prispevajo 5 ali 10 EUR s pošiljanjem ključnih besed ENOSRCE5 ali ENOSRCE10 na 1919. Podjetja lahko sodelujejo s finančnimi donacijami ali prispevajo materialna sredstva, kot so šolske potrebščine, hrana z dolgotrajnim rokom trajanja in higienski pripomočki. Pogosto poteka sodelovanje prek dogovorov med podjetji in ZPMS. Lahko tudi z nakupom dobrodelnih predmetov v naši spletni trgovini. 

Kako pomembna je zgodnja intervencija pri otrocih, ki odraščajo v socialno ogroženih družinah, da se preprečijo dolgoročne posledice revščine?

Zelo pomembna se nam zdi intervencija za celo družino, predvsem pa je poudarek na dobrobiti otrok. Treba je opolnomočiti celotno družino, tako starše kot otroke, jim omogočiti, da so seznanjeni z možnostmi pomoči, ki jih ponuja država, jih spodbuditi, da se vključujejo v aktivnosti za reševanje njihove stiske. Ob tem pa otrokom in mladostnikom dati možnost, da se vključujejo v različne izobraževalne in prostočasne programe, ki krepijo njihove miselne sposobnosti in povečujejo možnosti za boljše šolske in poklicne rezultate. Otroci in starši iz socialno šibkih družin so pogosto pod stresom, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. Psihološka podpora jim pomaga razvijati odpornost in družbene spretnosti. Prav tako zgodnje ukrepanje pomaga zmanjšati prenos revščine iz generacije v generacijo. 

Kakšen vpliv ima revščina na otroško igro, prosti čas in razvoj socialnih veščin pri otrocih?

Revščina lahko močno vpliva na otroško igro, prosti čas in razvoj socialnih veščin, saj otroci iz socialno ogroženih družin pogosto nimajo dostopa do športnih aktivnosti, kulturnega udejstvovanja ali organiziranih programov, ki spodbujajo razvoj ustvarjalnosti in fizičnih sposobnosti. Poleg tega imajo otroci iz revnih okolij manj priložnosti za socialno interakcijo, kar negativno vpliva na njihove socialne veščine in sposobnost gradnje prijateljstev. Revščina pa ne vpliva zgolj na fizični in socialni razvoj, temveč tudi na čustveni in vedenjski vidik otrok. Zaradi izpostavljenosti stresu so ti otroci pogosteje soočeni s čustvenimi izzivi. Pomanjkanje priložnosti za igro in sprostitev otežuje razvoj ključnih socialnih veščin, kot so empatija, sodelovanje in reševanje konfliktov, kar lahko dolgoročno vpliva na njihov uspeh v življenju.