Jess Astill je trpela za anoreksijo že vse od otroštva. Ko je bila stara devet let, so jo že sprejeli v bolnišnico, kjer je preživela tri mesece, saj je zaradi podhranjenosti njena telesna teža nevarno padla. ''Že moja mati se je spopadala z anoreksijo in bila obsedena z opazovanjem svojega telesa. Mislila sem, da to pomeni, da si odrasel in da odrasli iščejo izgovore za to, da ne jedo. Doma nismo imeli rednih obrokov. Čeprav sta bila starša zaskrbljena zame, sem našla način, da sem nehala jesti.'' Kljub vsemu pa priznava, da je bilo življenje v bolnišnici grozljivo, saj je tam ni bilo niti enega njenega vrstnika. ''Počutila sem se popolnoma samo. Ko sem odrastla, pa so se moji prijatelji družili po šoli, a zaradi anoreksije sem imela redne preglede pri zdravnikom in se nisem mogla družiti z njimi. Bila sem popolnoma nesamozavestna. Želela sem si biti normalna, a nisem vedela, kako.''

Jess je svojega partnerja Alana spoznala pri 17-ih letih in prvič uživala v sadovih ljubečega odnosa. Zdelo se je bo uspela premagati bolezen. ''Imela sem priložnost za novo življenje. Ko sem pričela jesti, sem dobila več energije in samozavesti. Vedno sem se počutila kot tista, ki je bila nenavadna, a prvič v življenju se mi je zdelo, da sem nekam spadala.''

Čeprav je dosegla stabilno telesno težo in tehtala 46 kilogramov, pa je znova pričela izgubljati kilograme, ko sta se leta 2011 njena starša ločila.''Mama se je izselila in s seboj vzela mojega brata in  nekaj let nisva imeli rednega kontakta. Z njo sem se lahko pogovarjala o svojih borbami s prehranjevanjem, saj je sama trpela za podobnim problemom. Sedaj pa sem bila z očetom, za katerega sem imela občutek, da me ne razume. Znova sem se pričela izogibati obrokom. Alan je opazil, da ne jem dovolj, a sem pričela uporabljati stare trike, ki sem se jih naučila še kot otrok, ko sem se spopadala za anoreksijo.'' Iskala je izgovore, da ni jedla za mizo, ko je morala, pa je hrano skrila pod mizo. Po nekaj mesecih je znova tehtala le še 32 kilogramov in zdravniki so jo sprejeli v bolnišnico, kjer so jo hranili preko cevke. ''Kmalu po tem ko sem prišla v bolnišnico, sem pričela bruhati. Bilo je nenavadno, saj ko sem prej prenehala jesti, se nisem nikoli počutila tako slabo. Tokrat pa slabost kar ni izginila.'' Zdravniki so naredili test za testom, a so bili vsi negativni. Ostal je le še test nosečnosti, a nihče si ni mislil, da bi lahko zanosila, saj je bila zanositev zaradi anoreksije malo verjetna. ''Ko sem izvedela, da sem noseča, sem bila osupla. Bila sem objokana in histerična hkrati,'' se spominja.

''Nisem mogla preboleti misli, da sem škodila svoji hčeri. Mislila sem si, da sama zagotovo ne bi izbrala bolezni in če bi na svet prišla bolna, bi bila to popolnoma moja krivda.''

Odločena je bila, da je to konec njenih motenj hranjenja in da bo storila prav vse, da bi njen dojenček na svet prijokal zdrav. Prisilila se je, da je pričela uživati energijsko bogate mlečne napitke in si zadala, da bo vsak teden pridobila nekaj dodatnih kilogramov. ''Zdravniki so povečali količino hranil, ki sem jih dobivala preko cevke in moje telo se je moralo spopasti z nenadnim povečanjem vnosa kalorij. Nenehno mi je bilo slabo, saj je bil moj želodec ves čas poln. A če sem sedela čisto pri miru, sem se lahko zadržala, da nisem bruhala.''

Julija leta 2011 sta se tako starša Jess in Alan razveselila prihoda njune prvorojenke Cassandre, ki se je rodila povsem zdrava in ob rojstvu tehtala tri kilograme. Svojo telesno težo pa vse od tedaj vzdržuje tudi Jess, ki danes tehta 49 kilogramov. ''Ko sem odraščala, sem se znotraj svoje družine spopadala z motnjami hranjenja in ne želim si, da bi imela takšno izkušnjo tudi moja hči. Tako sem odločena, da bom ostala zdrava. Ko danes vidim Cassandro, se moram še vedno uščipniti, da imam takšno srečo.''

Nutricionistka Melanie Brown iz klinike za plodnost Harley Street Fertility Clinic pa je pojasnila, da je Jess zanosila le zaradi tega, ker je bila zelo mlada. Mlade ženske so namreč zelo plodne, le malo možnosti pa je, da zanosi starejša ženska, ki bi bila tako podhranjena.