Predstavljajte si grozo, ko se še dan prej s svojo sestro, hčerko, prijateljico družite kot običajno, naslednje jutro pa izveste, da je umrla v spanju. Zakaj? Kako? To so se spraševali tudi bližnji 29-letne Emily Pearce, ki je umrla pred letom dni, vendar je bolečina izgube za vse, ki jih je zapustila, še vedno huda.

Emily Pearce je imela sladkorno bolezen tipa ena, vendar je raven krvnega sladkorja vsa ta leta uspešno uravnavala, zato res ni bilo razloga, da bi kdor koli v njeni družini posumil, da bi šlo lahko kaj tako narobe. Delovala je zdrava, ni tožila, da bi se kakor koli slabo počutila. Sladkorna bolezen pomeni, da v krvi zastaja preveč glukoze, ki jo hormon inzulin v normalnih okoliščinah pretvarja v obliko, ki jo celice lahko izkoriščajo kot svoj vir energije. Preveč sladkorja v krvi vodi v resne zdravstvene zaplete, vendar bolniki z injekcijami inzulina in primernim prehranjevanjem danes svoje stanje lahko učinkovito uravnavajo. Normalno je živela tudi Emily, ki je bila požrtvovalna socialna delavka in se je v prostem času ukvarjala s potapljanjem, plezanjem in tekom.

Normalno vsaj do trenutka, ko je njeno srce odpovedalo. Zjutraj jo je njena družina našla brez znakov življenja, še huje so se počutili, ko jim zdravniki pravzaprav niso mogli pojasniti, kaj se je dejansko zgodilo. Predvidevajo, da je bilo njeno telo dlje časa v hipoglikemičnem stanju, kar pomeni, da je trpelo zaradi prenizke ravni sladkorja v krvi. Toda nobeno pojasnilo njenim bližnjim ne more ublažiti neizmernega občutka nemoči, ki jih po njihovih besedah kar duši. Nič niso mogli storiti, da bi ji pomagali. "Moje srce je zlomljeno," pravi njena starejša sestra Alison. "Od tistega usodnega aprila se vsak dan borim s svojimi čustvi in samo upam lahko, da moj um in telo vesta, kako prebroditi to noro obdobje žalovanja. Še vedno me preganja tista noč, vidim policijo, mrliškega oglednika, čutim šok in adrenalin, občutek nejevernosti, ki je bil moja edina obramba pred pravim hudournikom srce parajoče bolečine. Na kaj takega te ne more nič pripraviti. Ne moreš se ubraniti pred tragedijo, grozo, občutkom nemoči, ki te prav duši, ko vidiš, da si izgubil osebo, ki jo imaš rad. Ne moreš obrniti nove strani, ne moreš pozabiti, ne moreš gledati na vse skupaj bolj racionalno."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na