Igralka mora imeti dober spomin, toda spomin Marilu Henner ni le dober, temveč enostavno neverjeten. Neverjeten pa je zato, ker svoje preteklosti nikoli ne more pozabiti. Vsakega zmenka in vsake vloge se spomni, kot bi se zgodila včeraj, poleg tega pa vam lahko pove celo, kakšno je bilo takrat vreme ter kaj je bilo na televiziji. 59-letnica se popolnoma jasno spomni celo dogodkov, ki so se pred njenimi očmi odvijali, ko je imela samo 18 mesecev.

Njeni možgani so kot videorekorder

Toda zaradi njenega nenavadnega daru se nikar ne počutite pozabljivi. Marilu ima namreč izredno redko bolezen, ki se imenuje hipertimezija oziroma avtobiografski spomin, in razkriva, kako izjemen je pravzaprav lahko naš um. Verjetno si kar težko predstavljate, kako je, s seboj vsak dan nositi toliko spominov; igralka pa razlaga, da po svojih spominih lahko brska nekako tako, kot bi brskala po scenah na DVD-ju. "V sekundi sem lahko spet tam, pred mojimi očmi pa se dogodek odvija, kot se je denimo pred dvajsetimi leti.“

Njen prvi spomin je, kako se igra s svojim bratom, ko je bila stara samo leto in pol. S tem je presenetila celo znanstvenike, ki so bili prepričani, da se ljudje lahko spomnimo šele od svojega drugega leta naprej. Psihologi so tako izjemen spomin pričeli preiskovati šele pred kratkim; posebno zanimiv pa je, ker se Marilu in njej podobni ljudje ničesar pravzaprav ne trudijo zapomniti oziroma ne uporabljajo nobenih tehnik za pomnjenje – enostavno si vse zapomnijo. Njihovi možgani delujejo kot videorekorderji.

Zakaj si nekateri ljudje zapomnijo več?

Psihologi tega še vedno ne razumejo povsem. Toda v resnici znanstveniki še vedno niti ne vedo, kako naš spomin sploh deluje. Splošno sprejeta teorija trdi, da imamo vsi kratkoročni in dolgoročni spomin. Prvi vsebuje le malo podatkov, ki se jih lahko hitro spomnimo, hitro pa jih tudi pozabimo. Kratkoročni spomin namreč samo nekaj podatkov pošlje naprej v dolgoročni spomin. Tu se podatki hranijo mesece in leta, med njimi pa so tudi ideje, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje: denimo kako zavezati vezalke ali skuhati kavo. Toda nihče ne razume, kako pravzaprav kratkoročen spomin postane dolgoročen; v tem vprašanju pa se verjetno skriva tudi odgovor, kako je mogoče, da si Marilu in njej podobni zapomnijo toliko več stvari.

Nekaj si verjetno zapomnimo tako, da to zelo veliko krat ponovimo, drugo, ker je bilo za nas tako šokantno ali pomembno. Toda primeri, kot je Marilu, burkajo domišljijo psihologov. Morda naš dolgoročen spomin sploh ni selektiven. Morda smo si tudi vsi ostali zapomnili prav vse, le da do teh podatkov ne znamo dostopati. "Če si nekdo lahko zapomni prav vsak dan v svojem življenju, to pomeni, da je velikost našega spomin bolj ali manj neskončna. To pa nakazuje, da je na tem področju še ogromno neraziskanega,“ razlaga profesorica Giuliana Mazzoni, ki dela na britanski univerzi v Hullu. "Hipertimezija pa poleg tega odkriva tudi, da je naš spomin dejansko dobeseden, dogodke snema kot videorekorder.“

Igralka Marilu Henner svojo bolezen sicer vidi kot dar ter pravi, da je ni nikoli motila. Toda mnogi drugi bolniki svoje stanje opisujejo kot utrujajoče, saj se mu enostavno ne morejo izogniti. Spominjajo se ves čas, ne da bi to lahko vsaj malo nadzorovali. Pa tudi psihologi opozarjajo, da medtem ko drugi v sebi hranimo bolj ali manj le lepe ali olepšane spomine, ljudje z avtobiografskim pomnjenjem v sebi ves čas podoživljajo tudi mnoge padce in razočaranja. To pa lahko izjemno poslabša kakovost življenja in zniža splošen občutek zadovoljstva s svojim življenjem.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na