''To besedilo sem se odločila napisati, po tem ko sem bila med rutinskim pregledom moje hčere Louise v bolnišnici znova deležna nekaj komentarjev neznancev, ki so sedaj postali že del vsakdana. Sčasoma se jih navadiš – rečeš si, da gre za preproste napake in da se moraš ti utrditi – a včasih ti je dovolj vsega. Vprašala sem se, kaj lahko storim, da bi takšne stvari preprečila. Zato sem na Facebooku objavila tekst, s katerim sem upala, da bom končno zaustavila nenehne razprave o drugačnosti moje hčere in da mi ne bo treba na vsakem koraku pojasnjevati, kaj je z njo,'' je v svoji kolumni za The Huffington Post zapisala novinarka Caroline Boudet. Zraven pa pripela tekst, ki ga je objavila na Facebooku.

To je moja hči. Louise. Stara je 4 mesece in ima dve roki, dve nogi, dve prelepi ličnici in dodaten kromosom.

Prosim, ko spoznate nekoga, kot je Louise, ne vprašajte njene matere: ''Niso tega odkrili že med nosečnostjo?'' Če so, potem lahko domnevate, da se je mati odločila, da bo dojenčka obdržala, če niso, je bilo presenečenje verjetno dovolj veliko, da si tega občutka ne želi vedno znova in znova podoživljati. In vsaka mati ima to neprijetno tendenco, da se tako ali tako čuti krivo glede vsega skupaj … Torej glede dodatnega kromosoma, ki ga niso odkrili … Tega ji ni treba znova razlagati.

Poleg tega materi ne recite: ''Kljub vsemu je to tvoj dojenček.'' Ja, to je moj dojenček in pika. 'Kljub vsemu' je grd izraz za dojenčka. Raje ji recite Louise. Ne izrecite niti: ''Kakšen majhen downovček …'' ali kaj podobnega. To je 4-mesečni otrok, ki trpi za Downovim sindromom in ni Downov sindrom. Podobno tudi ne bi rekli: ''O, kako majhen bolnik z rakom …'' Nikar ne recite tudi: ''Ti otroci so taki in taki''. To so otroci, ki imajo osebnost, svoje telo, okus, svojo pot, zato jih ne naslavljajte s 'ti otroci, ki so'. Med seboj se razlikujejo tako, kot se vi razlikujete od svojega soseda.

Vem, da o temu ne razmišljamo, a izbor besed je pomemben. Besede te lahko tolažijo ali prizadenejo. Zato preden izrečete, kar mislite, za trenutek pomislite, kako bodo besede slišati. Še posebej to velja, če ste del zdravstvene ustanove in nosite belo, rožnato ali zeleno haljo.

Navadno svojega statusa ne objavljam javno, da bi ga vsi videli, a tokrat je to nujno. Lahko ga tudi delite, če želite. Tam zunaj je vsako leto 500 novih mater male Louise, katerih življenja uničujete s svojimi neprijaznimi besedami. Vem, da nas z njimi ne želite prizadeti in to me tolaži.