Danes 30-letna Emelie Eriksson je bila rojena brez maternice. Dejali so ji, da se mora sprijazniti s tem, da ne bo nikoli imela svojih otrok. A danes je Emelie mamica sinu, ki ga je rodila. Za to se lahko zahvali delu švedskega zdravnika Matsa Brannstroma. Bila je prva pacientka, ki je sodelovala v njegovi raziskavi in uspešno pred dvema letoma rodila sina iz maternice, ki so ji jo presadili. Presadili pa so ji maternico, ki ji jo je podarila mati.

"Je kot znanstvena fantastika," pravi. "To je nekaj, kar prebereš v zgodovinskih knjigah. V prihodnosti, ko bodo brali o tem, bodo brali o mojem primeru. Upam, da bo to postala realnost za vse, ki to potrebujejo."

Da nima maternice, je Erikssonova izvedela, ko je bila stara 15 let. Takrat se je začela spraševati, zakaj še nima menstruacije. Starši so jo peljali k zdravniku, ki je ugotovil, da nima maternice.

Danes ima 30 let. Ko je bila v svojih zgodnjih dvajsetih, je slučajno prebrala, kako znanstveniki poskušajo iz matičnih celic vzgojiti organe. Začela je iskati več literature o tem. Tako je prišla do informacije, da dr. Brannstrom dela raziskave na področju presaditve maternice. To je en nedeljski večer doma v Stockholmu povedala materi. "Mislila sem, da je to nekaj, kar se bo mogoče zgodilo enkrat v prihodnosti," pravi 53-letna Marie Eriksson, mati. Toda hčerki je kljub temu, da ni res verjela, da se ta možnost lahko uresniči, rekla: "Ne potrebujem več maternice. Če je to tvoja edina priložnost, da imaš otroka, ti jo podarim."

Potem ko se je pogovorila z materjo, je Erikssonova poslala elektronsko sporočilo Brannstromu. Ta jo je povabil na pregled in po več testiranjih tako nje kot njene matere, ju je povabil v svojo raziskavo o možnosti pionirske presaditve maternice. "Pol življenja sem živela s tem, da ne bom mogla zanositi. Zdaj pa je obstajal zame majhen žarek upanja," se spominja Emelie. Tudi njen mož je prišel na posvet. Pravi, da prvič bolj zato, da bi se prepričal, da ne gre za kakšnega norega znanstvenika, saj ni res verjel, da obstaja možnost, da bi tako na koncu res dobila otroka. "Mislim, da imava več možnosti, da zadaneva na loteriji," se spomni, da ji je dejal. Na koncu je od sreče po rojstvu otroka kar omedlel.

Emelie pravi, da jo je stisnilo pri srcu šele noč pred dnevom, ko sta imeli z materjo operaciji, s katerima naj bi materi vzeli maternico in jo presadili hčeri. "Razmišljala sem, kaj če to, kar delam, ne bo imelo rezultatov, moja mati pa mora prestajati to operacijo." A presaditev je bila uspešna. Zdravnik je nadaljeval z umetno oploditvijo. Prvi nosečniški test je bil negativen. A že drugi je bil pozitiven. Emelie se spomni, kako se je odzvala mati, ko ji je sporočila lepo novico. Rekla naj bi: "Sem vedela, da bo šlo, saj sem ti dala dobro maternico."

Emelie si je oddahnila šele, ko je zaslišala sinov jok. Albin ima danes skoraj dve leti in starša pravita, da komaj čakata, da mu bosta nekega dne lahko povedala, s kakšnim čudežem je bil rojen. Dr. Brannstrom je od takrat dosegel, da je še pet žensk s presajeno maternico rodilo svojega otroka, svoje znanje pa deli tudi z drugimi zdravniki in ustanovami po celem svetu. To področje je začel raziskovati, potem ko ga je pacientka, ki si je želela otroka, vprašala, ali je mogoča presaditev maternice. Začel je raziskovati, kaj je o tem znanega. Da bi nato začel s svojo raziskavo, kako bi to lahko izvedli, pa je moral premostiti kar veliko preprek, saj je 20 let nazaj veljalo prepričanje, da bi bil to nevaren poseg, ki ga zaradi tega, ker je medicinsko povsem nepotreben, ni vredno raziskovati. A njegov trud in vztrajanje je omogočilo ženskam, ki ne morejo roditi s svojo maternico, da imajo možnost izbire.