Vizita.si
image (28)
Novice

Spregovorili o njegovih neznosnih mukah

S.P.
13. 09. 2012 08.01
6

Družina Tonyja Nicklisona je prvič javno spregovorila o neznosnih mukah, s katerimi se je spopadal kot ujetnik v lastnem telesu. Kljub zavedanju sveta okoli sebe se namreč njegovo popolnoma paralizirano telo nikakor ni moglo odzivati.

Tony je pred sedmimi leti med poslovnim potovanjem v Atenah utrpel katastrofalno možgansko kap, ki je njegovo življenje spreobrnila v pravi pekel. Ob normalnih možganskih funkcijah je namreč zaradi popolne paralize telesa za vedno ostal priklenjen na posteljo. Hranili so ga skozi cevko, ki je bila speljana v njegov želodec, nadzorovati pa ni mogel niti najbolj osnovnih življenjskih funkcij, kot sta uriniranje in odvajanje blata.

"Najbolj ga je prizadelo dejstvo, da ne bo več nikoli spregovoril, medtem ko je v njem divjal pravi vihar misli in besed. Toliko je imel za povedati, pa je lahko le pomežiknil z očesom. Dnevi njegovega življenja so bili polni trpljenja in neznosnih muk“, je povedala njegova družina, ki se je kmalu soočila z najhujšim. "S strmenjem v črke na posebni tablici je lahko tvoril besede. Naenkrat in čisto nepričakovano pa sem nekega dne zagledala besede 'pustite mi umreti'. Moje srce se je ustavilo," se spominja vdova Jane Nicklison.

V ljubezni in razumevanju so vrhovno sodišče vendarle zaprosili za humano usmrtitev, a so njegovo željo po dostojanstveni smrti zavrnili z odgovorom, da naj se obrnejo na parlament. "Počutil se je zavrženega, prezrtega in zapuščenega. Vedel je, da bi nadaljnji postopek trajal vsaj 18 mesecev, ki jih nikakor ne bi prenesel, zato je izgubil še zadnje upanje. Obup je naredil svoje in neznosne muke so začele močno vplivati na njegovo zdravje. Kaj kmalu je namreč zbolel za pljučnico, ki je brez zdravljenja pomenila gotovo smrt. Lahko si predstavljate njegovo odločitev,“ pojasnjuje družina.

Tony je izkoristil dolgo pričakovano priložnost in zavrnil nadaljnjo zdravljenje. Tako je nedavno v 58. letu starosti umrl zaradi naravnih vzrokov in končno našel svoj mir. Za seboj je pustil dve hčerki in ženo, ki poskušajo na sicer tragičen dogodek gledati kar se da pozitivno. "Občutimo veliko olajšanje in srečo, da se je njegovo trpljenje prenehalo. Vsi ga pogrešamo, a se obenem zavedamo, da v tej zgodbi ni prostora za sebičnost. Žal nam je le tega, da ga je ubilo trpljenje, ne bolezen, in da je odšel strtega srca“.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Hudo je to. Za njega in za družino...
Vedno se ustavi pri birokraciji.
gorzljivo, pa tako malo bi bio treba, da vsaj ne bi se po nepotrebnem dodatno trpel. A kaj , ko smo po vecini take izkoriscevalske pra..ce, in sam bog ve kaj bi se vse se lahko dogajalo, ce bi lahko evtanazijo sprejemali kar tako. Ceprav, v taksnem primeru ne bi smelo biti dvoma. A spet: kaj ko...
SE STRINJAM, problem je samo to, ker bi se pol eni kar na hitro koga znebili
Saj človek ne ve, kaj si naj misli. Človek ne bi smel trpeti brezizhodnega životarjenja. Če ni pomoči bi morala biti družba humana in pomagala takim ljudem, kot pomagamo živalim. Obenem pa mislim, da tega ne more biti, ker je itak človek zver in bi tudi takšne postopke - mislim evtanazija iz humanih razlogov, slej ali prej spremenil sebi v prid in jo kriminaliziral. Res se lahko človek boji le človeka. Škoda, pa samo eno življenje imamo vsi.
lepa
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1080