Družina iz Rotherhama je prvič opazila, da z Alexie nekaj ni v redu, ko so se vrnili iz kina in se je deklica počutila izjemno slabo. ''Ko smo se vrnili iz kina, je izgubila svojo barvo in bila je videti rumenkasto. Od tega trenutka dalje se je naše življenje obrnilo na glavo,'' se spominja mati. ''Vse se je zgodilo tako hitro.'' Naslednje jutro sta jo odpeljala k osebnem zdravniku, ki je družino takoj napotil v bližnjo bolnišnico. Tam so posumili, da gre za levkemijo in jih poslali v pediatrično bolnišnico Sheffield. Po več različnih testih so se sumi zdravnikov potrdili.

Diagnosticirali so ji akutno limfoblastno levkemijo – hitrorastoči rak belih krvnih celic. Čeprav so ji takoj predpisali zdravljenje s kemoterapijo in presaditev kostnega mozga, pa zdravljenje ni pomagalo. ''Prejšnji torek se je stanje izjemno poslabšalo. Strmela je v kot sobe in vprašala sem jo: 'Ali lahko vidiš mamico?' in odvrnila je: 'Ne, ne vidim.' '' Mati se je prestrašila in Alexio so prestavili na intenzivno nego. Ko so zdravniki opravili MRI preiskavo so ugotovili, da ji ne morejo več pomagati. ''Ko je šla na slikanje, se ni več prebudila. Šlo je samo še za vprašanje časa,'' pove mati.

Alexio so pri življenju ohranjali le še aparati, ki so vzdrževali njene življenjske funkcije, zdravniki pa so staršema povedali, da je prišel njen čas. Dejali so, da si lahko vzameta kolikor časa potrebujeta, preden izklopijo aparate. ''Oblekla sva jo v njeno pižamico in ostala z njo do naslednjega jutra. Bila je videti tako mirna in sproščena. Preden so izklopili aparate, sem legla poleg nje in ji pela njeno najljubšo pesem skupine One Direction. Roke sem imela preko njenih ramen in začutila njen poslednji dih.'' Deklica je tako prejšnji petek v objemu svojih staršev zaspala za vedno.

Kljub tragičnemu dogodku sta starša osebju bolnišnice izjemno hvaležna za vso njihovo podporo in jim tako sedaj pomagata zbirati sredstva za njihovo delovanje. ''Nadvse sva hvaležna osebju bolnišnice in vsem, ki so nama kasneje izkazali svojo podporo,'' je povedal oče Gaz. Mati pa dodala: ''Alexia je bila odrasel človek v otroškem telesu in obnašala se je tako odraslo, da so mi ljudje pogosto rekli, da je manjša verzija mene. Toliko srečnih spominov me veže nanjo. Vedno si je želela bratca. Sedela je na zadnjem sedežu avtomobila in nekega dne naju je vprašala, kdo od naju ji bo podaril bratca. Z besedami ne morem opisati, koliko nama pomeni ali kako čudovita je bila.''