A v resnici pri zajtrkovanju ne gre za čarovnijo, je za britanski Mail Online pojasnila vodja medicinskega raziskovalnega centra za javno zdravje dr. Susan Jebb, ampak predvsem za to, da z zajtrkom zaužijemo enega od treh pomembnih obrokov. ''Sumimo, da bi bila tveganja podobna, tudi če bi preskočili kosilo ali večerjo, a običajno teh dveh obrokov ne preskočimo, zato obstaja manj študij na to temo,'' pojasnjuje.

Z njo se sicer ne bi strinjali zagovorniki zajtrkovanja, saj bi dodali, da je zajtrk pomemben predvsem, ker povišuje metabolno stopnjo – stopnjo, pri kateri kurimo kalorije med spanjem. A dokazi glede tega niso prepričljivi, pove Naveed Sattar profesor metabolne medicine iz univerze Glasgow. ''V študiji, tako kot je bila zadnja na temo srčno-žilnih bolezni, se moramo vprašati – ali izpuščanje zajtrka poveča tveganje za srčni napad ali imajo ljudje, ki izpuščajo zajtrk v resnici že tako ali tako bolj nezdrave življenjske navade in so tudi na splošno bolj osveščeni glede zdravega prehranjevanja.''

Kljub temu, da se strokovnjaki torej glede natančnih vzrokov ne strinjajo, pa ste statistično bolj izpostavljeni tveganju za debelost in z njo povezanimi boleznimi, če izpuščate jutranji obrok. A kaj, če ste prav v jutranjih urah popolnoma brez apetita?

Ste zjutraj brez apetita?

Če nekaj ur po spanju težko jeste, je to morda posledica vaše biološke ure, ki jo delno določajo tudi vaši geni. Okoli 10 odstotkov populacije podeduje gen, kjer je njihova notranja ura nekoliko počasnejša, zaradi česar težje zjutraj vstanejo, to pa lahko vpliva tudi na njihov apetit, pove strokovnjak za spanje dr. Neil Stanley. ''Ko se zbudimo, se pričnejo številni procesi v telesu, vključno s sproščanjem hormonov, zaradi katerih postanemo lačni. Tako je možno, da spadate med tiste posameznike, ki radi ostajajo dolgo po konci in težko vstanejo zgodaj zjutraj, zaradi česar se ne boste zbudili lačni in že sama misel na zajtrk za vas ne bo prijetna. V tem primeru se ne silite jesti, ampak počakajte kakšno uro ali dve in takrat boste zagotovo dobili apetit.''

Kljub vsemu pa dr. Stanley opozarja, da je pogosteje vzrok za jutranje pomanjkanje apetita v nerednih ciklih spanja. Ti lahko povzročijo, da se vaša 'notranja ura' zmeša in telo ne vzpostavi rednega cikla prehranjevanja in spanja. Tako bo pomagalo že, če boste poskrbeli, da vsak dan k počitku ležete ob približno isti uri, spite približno osem ur in prav tako vstajate ob približno istem času kot običajno.

Brez zajtrka pogosteje posegamo po nezdravih prigrizkih

Izpuščanje zajtrka lahko vpliva tudi na vaš izbor hrane. Lansko leto je ekipa strokovnjakov iz Imperial Colledge v Londonu predstavila rezultate študije, ki je vključevala 21 moških in žensk starih okoli 25 let, ki so en dan izpustili zajtrk, naslednji dan pa so si ga privoščili. Na dan, ko so izpustili zajtrk, so pojedli za kosilo kar 20 odstotkov več kot običajno, poleg tega so posegali po nezdravi in bolj kalorični hrani.

Raziskovalci so nato opazovali možgane prostovoljcev, medtem ko so jim kazali fotografije hrane in ugotovili, da te zbudijo aktivnost v orbitofrontalnem korteksu – center v možganih, ki je povezan s čustvi nagrajevanja in ugotovili, da se je center še posebej aktiviral ob hrani, kot je pica ali čokolada. Vodja raziskave dr. Tony Goldstone pojasnjuje, da smo ljudje nagnjeni k temu, da po obdobju postenja iščejo mastno in sladko hrano.

Profesorica psihologije zdravja Jane Ogden iz Surrey univerze pa dodaja: ''Če ne zaužijete zajtrka, boste stradali do sredine dneva ali pa uživali prigrizke – nato ne boste zaužili primernega kosila in boste lačni do popoldneva in znova potrebovali prigrizke in tako naprej.''

Zajtrkuj kot kralj – drži?

Prepričanje, da je treba za zajtrk pojesti čim več, da bi potem lahko pojedli manj za kosilo, je precej utopično. Študija, objavljena leta 2011 v nutricionističnem žurnalu, je pokazala, da običajno zaužijemo enako količino za kosilo in za večerjo, ne glede na to, koliko smo pojedli za zajtrk. Na to temo je raziskavo opravila tudi dr. Susan Jebb in njena ekipa strokovnjakov iz medicinskega raziskovalnega sveta. Testirali so 33 moških in žensk in jih spremljali med tremi različnimi zajtrki. Prvi dan so prejeli zajtrk s 2930.76 KJ energije (700 kalorij), drugi dan 20 odstotkov manj kaloričen zajtrk, tretji dan pa za polovico manjši zajtrk. Ugotovili so, da so prostovoljci vsakič po zajtrku zaužili enako količino, ne glede na velikost zajtrka.

Nutricionistka Catherine Collins svari, da moramo biti pri vsakem obroku pozorni na porcijo: ''Ovseni kosmiči in granole lahko v vaši skledi zavzamejo veliko manj prostora kot koruzni kosmiči, zaradi česar jih lahko pojemo preveč. Najbolje je, da odmerite 50 gramov omenjenih žitaric in boste vedno natančno vedeli, koliko ste zaužili.'' Najslabše pa je dan pričeti s sladkimi kosmiči, pecivom ali kruhom, ki bodo hitro dvignili vaš krvni sladkor in poskrbeli, da boste kmalu znova lačni.

Če ste pojedli zajtrk in ste že uro po njem znova lačni, poleg tega pa imate prekomerno telesno težo, je to lahko tudi znak inzulinske rezistence, ki je predhodnik sladkorne bolezni, opozarja Catherine Collins. Inzulin sladkor spremeni v energijo v telesu, v primeru inzulinske rezistence pa vaše telo postane odporno na ta hormon, inzulin postane neučinkovit in ga telo dodatno proizvaja. ''Ko ste sladkor iz vašega zajtrka presnovili, bo ostalo še nekaj inzulina, ki bo znova krvni sladkor in kmalu boste znova občutili lakoto.'' Če so težavi pridruženi še nekateri drugi simptomi inzulinske rezistence, kot je pridobivanje odvečnih kilogramov, še posebej na trebuhu in pogosta utrujenost, potem obiščite svojega osebnega zdravnika, ki vam bo pomagal poiskati način za uravnavo telesne teže in preprečevanje sladkorne bolezni.