Nekega decembrskega dne je Jonathan Cronall med jutranjim tekom začutil rahlo bolečino v sredini prsnega koša. Bolečino je pripisal blagi okužbi pljuč, za katero je menil, da jo je staknil v Dubaju. Vendar se mu je zdelo nekoliko nenavadno, da se je bolečina okrepila, ko je pritisnil na prsni koš. Kljub temu je le prenehal teči in je živel tako, kakor da je vse v najlepšem redu.

Januarja se je nato vrnil v Dubaj. Poskušal je telovaditi kot običajno, vendar se je njegovo dekle naveličalo njegovega "jamranja" in pritoževanja nad bolečinami ter vztrajalo, naj obišče zdravnika. "Kot večina moških sem se zdravnika izogibal, sčasoma pa me je le prepričala, da sem odšel," pravi. Zdravnik je ugotovil, da ima visok krvni tlak, zato je naročil krvne preiskave. Te so pokazale, da ima nenormalno visok holesterol. "Bil sem presenečen, zato sem obiskal še kardiologa. Opravil mi je CT-angiogram – slikanje koronarnih arterij," se spominja in dodaja, da je slika pokazala, da so njegove žile zamašene.

Zdravnik se je odločil, da mu bo opravil še kateterizacijo srca. Gre za neboleč postopek, ki poteka pod lokalno anestezijo in med katerim v glavno arterijo v dimljah vstavijo drobno cev in jo vpeljejo po arteriji do srca. Skozi ta vstavljeni kateter vbrizgajo kontrastno sredstvo, nato pa slikajo srčne votline in žile ter izmerijo vsebnost kisika v krvi. Kjer so žile zamašene, lahko vstavijo drobne kovinske obročke, tako imenovane stente, s pomočjo katerih žile razširijo in omogočijo normalen pretok krvi. Vendar pri Jonathanu postopka niso izpeljali do konca. S pregledom so na sredini zaključili in ga odpeljali v sobo. "Obiskala sta me dva kardiologa in nista mi imela nič lepega povedati. Imel sem najmanj tri arterijske zamaške. Ena od arterij je bila več kot 95-odstotno zamašena, nobene od zamašenih arterij pa niso mogli varno razširiti s pomočjo stentov," razlaga Jonathan.

In prav te zapore v arterijah so bile vzrok njegovih bolečin v prsnem košu in bi lahko povzročile srčni infarkt ali kap. Jonathan je zato potreboval tri srčne obvode. "Zame je bil to velik šok. Že naslednji dan me je čakala operacija, nanjo pa me še sedaj spominjajo brazgotine. Ena poteka čez prsni koš, drugi dve pa po notranji strani obeh nog, od koder so mi odstranili žile, ki so jih presadili v prsni koš."

Čeprav je mislil, da bo po operaciji z njim vse v redu, Jonathan pravi, da ga še vedno mučijo bolečine v prsnih mišicah, vendar počasi spet postaja telesno aktiven.

"Pred tednom dni sem začel počasi teči. Do smrti bom sicer jemal zdravila, statine, ki mi pomagajo nadzorovati holesterol, in dve različni zdravili za uravnavanje krvnega tlaka, a vsaj gibam se lahko spet," razlaga. "Nikoli si nisem mislil, da se bo kaj takega zgodilo ravno meni. Res, da imam 56 let, a nisem nikoli živel nezdravo. Pri svojih 183 cm višine tehtam zdravih 82 kilogramov. Vedno sem jedel in pil zmerno, nikoli nisem kadil in gibal sem se prav vsak dan – ali sem tekel, plaval ali pa telovadil v fitnesu."

Kaj je torej povzročilo povišanje holesterola v krvi, ki je običajno posledica debelosti, kajenja in neaktivnosti? Jonathan je eden tistih ljudi, pri katerih je zamašitev žil posledica genetske motnje, družinske hiperholesterolemije, za katero le redki vedo, da jo imajo, dokler se ne pojavijo takšne ali drugačne težave – od bolečine v prsih, zasoplosti pa celo do infarkta. Dobra novica je, da je motnjo mogoče odkriti s preiskavami, s pravočasnim zdravljenjem pa se prizadete osebe lahko izognejo težavam, kakršne so ali bi lahko doletele Jonathana. Motnja naj bi se pojavljala pri vsaki 500. osebi. Ker je družinska hiperholesterolemija dedna, jo oseba podeduje od enega od staršev. Če ima kdo od vaših bližnjih to bolezen, je torej priporočljivo opraviti testiranja, pregled holesterola v krvi, slikanje žil ali celo DNA-test in pravočasno začeti zdravljenje, če je to že potrebno.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na