Dolgo je veljalo prepričanje, da je za razdraženost, ko smo lačni, kriv predvsem padec krvnega sladkorja. Novejše raziskave pa kažejo, da je zgodba veliko bolj zapletena.
Na naše razpoloženje ne vpliva le lakota sama, temveč tudi način, kako možgani razumejo telesne signale in okoliščine, v katerih se znajdemo. Kot poroča ScienceAlert, lahko lakota v določenih situacijah okrepi negativna čustva in poveča verjetnost za konflikte.

Kaj se dogaja v telesu, ko smo lačni?
Ko nekaj časa ne jemo, začne raven glukoze v krvi postopoma padati. Glukoza je glavni vir energije za možgane, zato telo sproži različne mehanizme, s katerimi nas spodbuja, da poiščemo hrano.
Pri tem se lahko povečata izločanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. To pomaga telesu vzdrževati energijo, hkrati pa lahko vpliva tudi na naše razpoloženje. Posledice so lahko:
- večja razdražljivost,
- slabša koncentracija,
- nestrpnost,
- občutek tesnobe,
- hitrejši izbruhi jeze.

Težava ni le v krvnem sladkorju
Če bi bil kriv samo krvni sladkor, bi vsi ljudje lakoto doživljali enako. Pa je ne.
Raziskovalci ugotavljajo, da pomembno vlogo igra tudi psihologija. Če smo utrujeni, pod stresom ali se znajdemo v neprijetni situaciji, možgani telesne občutke lakote lažje 'prevedejo' v jezo ali frustracijo. Podobno lahko nekdo v prijetnem okolju lakoto prenaša veliko lažje kot v stresnem delovnem dnevu.
Preprosto povedano: lakota ustvari nelagodje, okoliščine pa pogosto odločijo, ali bomo to nelagodje občutili kot utrujenost, žalost ali jezo.

Zakaj so nekateri bolj 'hangry' kot drugi?
Strokovnjaki izpostavljajo več dejavnikov:
1. Preskakovanje obrokov
Ljudje, ki pogosto izpuščajo zajtrk ali kosilo, pogosteje doživljajo večja nihanja energije in razpoloženja.
2. Pomanjkanje spanja
Premalo spanja vpliva na hormone, ki uravnavajo lakoto in sitost. Zato smo naslednji dan pogosto bolj lačni, hkrati pa tudi bolj čustveno občutljivi.
Ko smo pod stresom, telo že tako proizvaja več kortizola. Lakota lahko stanje še dodatno poslabša.
4. Vrsta hrane
Obroki, bogati s sladkorjem in hitro prebavljivimi ogljikovimi hidrati, lahko povzročijo hitra nihanja krvnega sladkorja. Posledično se lahko lakota vrne prej, skupaj z utrujenostjo in razdražljivostjo.

Kako preprečiti napade 'hangry' razpoloženja?
Dobra novica je, da si lahko precej pomagamo sami.
Ne izpuščajte obrokov
Redno prehranjevanje pomaga vzdrževati stabilno raven energije in zmanjšuje velika nihanja razpoloženja.
Vsakemu obroku dodajte beljakovine
Jajca, jogurt, stročnice, ribe ali pusto meso vas nasitijo za dlje časa kot sladki prigrizki.
Jejte več vlaknin
Polnozrnata žita, zelenjava, sadje in stročnice upočasnijo prebavo ter pripomorejo k stabilnejšemu krvnemu sladkorju.
Vedno imejte pri roki zdrav prigrizek
Peščica oreščkov, sadje ali navaden jogurt so lahko razlika med mirnim popoldnevom in prepiranjem zaradi lakote.
Poskrbite za spanec
Dovolj kakovostnega spanca zmanjšuje tako pretirano lakoto kot čustveno odzivnost.

Ni vse v značaju
Če ste se kdaj počutili krive, ker ste bili pred kosilom nekoliko bolj sitni kot običajno, vedite, da to ni nujno znak slabega značaja. Lakota vpliva na možgane, hormone in čustva bolj, kot se zavedamo.
Skrb za redne in uravnotežene obroke je pomembna ne le za telesno zdravje, temveč tudi za boljše razpoloženje, odnose in vsakodnevno počutje.
Viri: ScienceAlert, The Healthy.com


























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV