"Ves čas sem se trudila, da sem ostala pozitivna in močna. Res sem poskušala biti predvsem močna, da bi svojim trem otrokom pokazala, da ni potrebno, da jih prevzame strah," pove Leanne Parker. Za 41-letnico je namreč trnova pot. Potem ko ji je uspelo shujšati in se ji je zmanjšal tudi obseg dojk, je zatipala zatrdlino. Obisk zdravnika je pokazal, da ima res raka, vendar je ta še na stopnji, ko ga je mogoče obvladati. Odločila se je za mastektomijo; ko pa je izvedela, da je pravzaprav za rakom dojk preminila tudi njena babica in je vzrok zato genetski, je prestala še mastektomijo druge dojke kot tudi odstranitev jajčnikov in jajcevodov. In ko je pravzaprav že mislila, da se nočna mora bliža koncu – se je na žalost šele začela.

"To naj bi bila zadnja faza. Konec te težke poti. Prestala sem vse. Še en poseg in končno naj bi se vse vrnilo v ustaljen tir," se spominja, kako se je počutila, ko naj bi še zadnjič legla na operacijsko mizo. Čakala jo je le še rekonstrukcija dojk. "Toda ko sem se zbudila in pogledala navzdol, sem takoj začutila, da je nekaj narobe. Dojki nista bili lepo oblikovani. Začutila sem obup." Potem ko se je štiri leta borila z rakom in mislijo, da se lahko ta vrne, se je sedaj pojavil nov problem. In to ni bil samo videz dojk. Teden dni kasneje je močno zbolela. Njena družina je poklicala reševalno vozilo, v bolnišnici so ugotovili, da se je pojavila tako huda okužba, da so ji začeli odpovedovati organi. Da bi ji rešili življenje, so jo bili zdravniki najprej prisiljeni spraviti v komo. Leanne je dve leti kasneje živa – a brez posledic okužba ni minila.

Prsti so začeli odmirati

Medtem ko se je njeno telo borilo za preživetje, je srce večino krvi pošiljalo v možgane in prsni koš, zaradi česar je njenim prstom na rokah in nogah pričelo primanjkovati kisika, ki ga kri pošilja po telesu. Prste na nogah je začela zajemati gangrena. Tkivo je zaradi pomanjkanja prekrvavitve odmrlo in zdravnikom ni preostalo drugega, kot da jih amputirajo. "Česa takšnega še nisem videla," pove Leanne, ki je najprej že mislila, da je prestala najhujše, sedaj pa ji gre na jok vsakič, ko pogleda svoja stopala. "Zelo težko tudi držim ravnotežje. Nikoli se ne počutim povsem stabilno. Poleg tega imam več težav s stopali pa tudi s koleni, kolki in križem," opisuje. "In ni še konec. Noga enostavno prične odmirati. Verjetno se bom morala soočiti z novimi amputacijami. Vprašanje je le, kaj bom izgubila naslednjič. Opozorili so me že, da mi bodo morda morali nogo amputirati pod koleni."

Koliko gorja zaradi pozabljenih antibiotikov

Kaj vse lahko povzroči ena napaka. Okužba naj bi se pojavila, ker je v bolnišnici v angleškem Manchestru zdravnik pozabil po posegu predpisati jemanje antibiotikov. A Leanne se zaradi 22-letnega sina in dveh najstniških hčera ne more kar predati. Mora jim dajati dober zgled. Sploh hčerama, ki imata morda ravno tako genetsko predispozicijo, zaradi katere se soočata s povečanim tveganjem za pojav raka dojk ali rodil. "Moraš nadaljevati. Če ne rineš naprej, če enkrat sedeš in začneš obupavati, boš obsedel," pravi Leanne. "Gre za preizkus, ali boš splaval ali se utopil. In če se utopim – kaj bodo otroci brez mene?"