Pred šestimi leti je 20-letna Victoria Snell hodila domov iz kina. Kar naenkrat se je poškodovala. V naslednjih šestih letih je velik del življenja pustila v bolnišnici, nenehno se je bojevala z bolečino, ni več mogla normalno hoditi, prestala je štiri operacije, več transplantacij kosti, vstavili so ji več kovinskih ploščic. Žal ni nič pomagalo. Zato se je odločila za nekaj drastičnega ...

Ko so ji napovedali peto operacijo

26-letna Victoria je izvedela, da bo morala prestati še peto operacijo. Takrat je začela razmišljati, kaj pa je morda le preveč. Razmišljati je začela o amputaciji noge. Ko je pri sebi sprejela odločitev, je spregovorila še s svojimi zdravniki.

"Morala bi biti grozljiva odločitev, ampak v resnici je bila lahka," je povedala. Potem ko je imela toliko težav s svojo nogo, se je odločila, da lahko ima kvalitetnejše življenje s protezo.

Ni se spotaknila ali nerodno stopila!

Victoria si noge ni zlomila tako, da bi se spotaknila ali da bi nerodno stopila. Doživela je stresni ali preobremenitveni zlom. Dejansko je hodila in kar naenkrat doživela zlom noge. Pri stresnem zlomu namreč ta ni posledica ene močnejše sile. Zgodi se zaradi ponavljajočih se obremenitev z manjšimi silami, ki sčasoma lahko vodijo v zlom. To je lahko posledica genetike, lahko pa tudi kakšnih napačnih gibov, ki jih dlje časa delate pri kakšnem športu ...

Preden se je poškodovala, je Victoria sicer čutila, da vse težje hodi. Zlom je bil nato prav glasen in prijateljica, ki je bila z njo, je presenečeno vprašala, kaj sta slišali. Victoria je lahko odgovorila le: "Mislim, da je bila to moja noga." Nato je morala v bolečinah počakati reševalno vozilo. Zdravniki so oskrbeli zlom, a tudi naredili kar precej preiskav, saj ni ravno normalno, da 20-letnica hodi po cesti in se ji noga zlomi sama od sebe. Ugotovili so, da je bil zlom posledica genetike.

Nikoli ni bilo več bolje

Nato se je začelo precej težko obdobje. Bolečina ni nikoli prenehala. Čez dve leti je bila prvič na operacijski mizi, ko so kirurgi opravili transplantacijo kosti in ji vstavili nekaj kovinskih ploščic. Toda težave so se nadaljevale. Sledili so novi posegi, a olajšanja ni bilo. Victoria je začela razmišljati, da morda obstaja drugačna rešitev.

"Mislim, da nisem imela do sedaj priložnosti, da živim kot normalna dvajsetletnica," pravi. "Nisem hodila ven in če bi me ljudje vprašali, kaj je moj hobi, bi morala reči gledanje televizije, ker veliko drugega niti nisem mogla početi. Že leta ne morem hoditi brez bolečin in zadnja tri leta nisem mogla hoditi brez podpore."

Nov začetek

Tako se je Victoria odločila za protezo in decembra opravila amputacijo. Od takrat je na rehabilitaciji. "Sedaj lahko končno kam grem, ni mi treba več uporabljati svojega invalidskega vozička," pripoveduje. "Osvobajajoče je. Kot bi mi nekdo vrnil življenje!"

Seveda je tu treba dodati, da zdravniki amputacij ne izvajajo kar tako po naročilu, ampak tedaj, ko ali noge res ni mogoče rešiti ali pa je stanje tako hudo in težko vzdržno, kot je bilo pri mladi Angležinji, ki bi sicer še lahko živela s svojo nogo, a vprašati se je treba, kako polno bi res bilo življenje z nenehnimi bolečinami in operacijami, pa še s tem, da kljub vsemu temu noge še vedno niti ni mogla normalno uporabljati.

Pozor tekači!

Ker se začenja tekaška sezona, velja opozoriti, da se stresni zlomi pogosto pojavljajo zaradi preobremenitev pri teku. To se dogaja pri tekačih, ki pretiravajo in tečejo več, kot so v resnici zmožni. Sicer veliko krat to, kar so si zadali in s čimer se ponašajo, že lahko pretečejo. A to lahko počasi vodi k stresnemu zlomu zaradi nenehnih preobremenitev.

A naj vas s tem ne prestrašimo pred tekom, ki je izredno koristna in zdrava vadba za telo. Vendar le, če tečete pravilno in ne pretiravate.

“Naše telo se vedno trudi varčevati z energijo,” nam je med drugim TUKAJ razložil tekaški trener Urban Praprotnik. “Vedno išče način, da se čim manj napreza. Zaradi tega, denimo, sedimo sključeno, saj telo izbere manj naporen način sedenja. Mišice, ko so sključene, delajo manj kot v pokončni drži.” In podobno se zgodi, ko tečemo. Ko naše telo postane utrujeno, še bolj išče načine, da bi teklo s čim manjšo porabo energije. Takrat se zgodi, da se začnemo po domače povedano vleči. Ne tečemo več s pokončno držo telesa in s čvrsto napetimi mišicami. “Ko naše mišice niso več dovolj čvrsto napete, pa nam začnejo klecati sklepi. Kleca stopalo, popusti gleženj, popusti koleno, popustijo kolki in tudi hrbtenica. Takšen klecajoči tek je nato glavni vzrok za večino tekaških poškodb. Recimo za bolečine na zunanji strani boka, na zunanji in sprednji strani kolena, za težave z golenjo ...” TUKAJ si preberite več o napakah, ki vodijo v poškodbe.

Če si želite šele začeti teči, nujno najprej preberite TOLE.