Žuželke širijo bolezni, kot sta malarija in mrzlica denga, katerih razširjenost se je v zadnjih 80 letih močno povečala, saj jim je globalno segrevanje omogočilo toplejše in vlažnejše razmere, v katerih živijo.

Profesorica Rachel Lowe, ki vodi skupino za globalno odpornost na zdravje v Barceloni, je opozorila, da se bodo izbruhi bolezni, ki jih prenašajo komarji, v naslednjih nekaj desetletjih razširili po trenutno neprizadetih delih severne Evrope, Azije, Severne Amerike in Avstralije.

Predstavila naj bi se na svetovnem kongresu Evropskega združenja za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni v Barceloni, da bi opozorila, da mora biti svet pripravljen na močan porast teh bolezni.

''Globalno segrevanje zaradi podnebnih sprememb pomeni, da lahko vektorji bolezni, ki prenašajo in širijo malarijo in dengo, najdejo dom v več regijah, pri čemer se izbruhi pojavljajo na območjih, kjer so ljudje verjetno imunološko naivni in sistemi javnega zdravstva nepripravljeni'' je povedala Lowe. ''Ostra resničnost je, da bodo daljše vroče sezone povečale sezonsko okno za širjenje bolezni, ki jih prenašajo komarji, in dale prednost vse pogostejšim izbruhom, s katerimi se je vse težje spopasti.''

 Denga je bila včasih predvsem v tropskih in subtropskih regijah, saj nizke nočne temperature ubijejo ličinke in jajčeca žuželk. Daljša vroča obdobja in manj pogoste zmrzali so pomenili, da je postala najhitreje razširjena virusna bolezen, ki jo prenašajo komarji, na svetu in se uveljavlja v Evropi.

Azijski tigrasti komar je prenašalec mrzlice denga in se je od leta 2023 pojavil v 13 evropskih državah: Italiji, Franciji, Španiji, Malti, Monaku, San Marinu, Gibraltarju, Lihtenštajnu, Švici, Nemčiji, Avstriji, Grčiji in na Portugalskem.

Lowe je dejala, da bi podnebni zlom pospešil to širjenje, saj bi poplavam sledile suše. Suše in poplave, povezane s podnebnimi spremembami, pa namreč lahko povzročijo večji prenos virusa, pri čemer shranjena voda zagotavlja dodatna mesta za razmnoževanje komarjev.

Povedala je še, da bi se število ljudi, ki živijo na območjih z boleznimi, ki jih prenašajo komarji, do konca stoletja podvojilo na 4,7 milijarde, če bi se sedanja pot visokih emisij ogljika in rasti prebivalstva nadaljevala.

''Ker se zdi, da je podnebne spremembe tako težko obravnavati, lahko pričakujemo več primerov in morda smrti zaradi bolezni, kot sta denga in malarija, po celinski Evropi. Predvideti moramo izbruhe in zgodaj ukrepati, da sploh preprečimo nastanek bolezni,'' še dodaja Lowe. ''Prizadevanja se morajo osredotočiti na izboljšanje nadzora s sistemi zgodnjega opozarjanja in odzivanja, podobnimi tistim v drugih delih sveta, za učinkovitejše usmerjanje omejenih virov na najbolj ogrožena območja za nadzor in preprečevanje izbruhov bolezni ter reševanje življenj.''

Podnebni zlom prav tako povečuje grožnjo protimikrobne odpornosti, bo opozorila ločena predstavitev na konferenci.

Profesorica Sabiha Essack, vodja enote za protimikrobno odpornost na Univerzi KwaZulu-Natal v Južni Afriki, je dejala, da je podnebni zlom množilec groženj za protimikrobno odpornost. ''Podnebne spremembe ogrožajo ekološko in okoljsko celovitost živih sistemov in omogočajo patogene, vse bolj povzročajo bolezni. Vpliv na vodne sisteme, živali za proizvodnjo hrane in pridelke ogroža svetovno oskrbo s hrano.''

Vir: theguardian