Novice

/ Oglas

Strukturirana samokontrola pri sladkorni bolezni

T.M.

17. 11. 2011 08.08

Strukturirana samokontrola vodi do boljše urejenosti glikemije in je pomembna tako za bolnika kot za zdravstveni tim.

Samokontrola ravni glukoze v krvi je eden največjih napredkov zadnjih desetletij v oskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo. Ko so bolniki dobili priložnost, da si sami z osebnim merilnikom glukoze v krvi (glukometrom) izmerijo raven glukoze v krvi, so lahko začeli sami sprejemati diagnostične in terapevtske odločitve v zvezi s svojo boleznijo.

Raven glukoze v krvi se čez dan precej spreminja ter je odvisna od količine in vrste zaužite hrane, od telesne dejavnosti, zdravstvenega stanja posameznika in od vrste zdravil, ki jih posameznik jemlje. Če vsi ti dejavniki med seboj niso usklajeni, so mogoče prenizke ali previsoke vrednosti glukoze, kar je velika nevarnost za zdravje. Ker je verjetnost takih nihanj največja pri bolnikih, ki se zdravijo z inzulinom, se je korist samokontrole najprej izkazala pri njih, predvsem zaradi zagotavljanja varnosti zdravljenja. S pravilno načrtovanimi in izvajanimi meritvami lahko bolniki, zdravljeni z inzulinom, spremljajo gibanje ravni glukoze v krvi in pravočasno preprečijo čezmerni padec – hipoglikemijo ali z dodatnimi odmerki inzulina zmanjšajo porast glikemije. Korist samokontrole pri ugotavljanju in preprečevanju hipo- in hiperglikemije pri inzulinskem zdravljenju je nesporna. Priporočila za izvajanje samokontrole pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z inzulinom, so vključena v vse nacionalne in mednarodne strokovne smernice. Podobnega konsenza o koristnosti samokontrole pri bolnikih, ki se ne zdravijo z inzulinom, pa v smernicah pogosto ni bilo zaslediti. Rezultati zgodnejših randomiziranih in opazovalnih raziskav samokontrole na populaciji bolnikov, ki se ne zdravijo z inzulinom, namreč niso bili povsem konsistentni, tako da se na njih ni dalo utemeljiti dobrobiti samokontrole ravni glukoze v krvi. Vzrok je bil predvsem v slabi zasnovi raziskav.

Da bi razrešili to dilemo, so izvedli eno leto trajajočo raziskavo STeP, ki je ena od štirih objavljenih raziskav z ustrezno zasnovo. Rezultati raziskave so bili predstavljeni na nedavnem kongresu združenja evropskih diabetologov EASD in objavljeni v reviji Diabetes Care.

V raziskavo je bilo vključenih 483 bolnikov, ki se niso zdravili z inzulinom in so imeli ob vključitvi v raziskavo slabo urejeno glikemijo. Bolnike so po metodi naključnega izbora razdelili v dve skupini. Bolniki v tako imenovani aktivni kontrolni skupini so prejeli standardno oskrbo, merilnik glukoze v krvi in neomejeno število lističev za določanje ravni glukoze v krvi. Skupina s strukturiranim merjenjem je prejela enako zdravniško oskrbo, njihov protokol pa je bil dopolnjen s konceptom strukturirane samokontrole glikemije, v katerem so 7-točkovni profili ravni glukoze v krvi (na tešče, pred obrokom in 2 uri po vsakem obroku ter pred spanjem) izmerjeni in zapisani v treh zaporednih dneh pred predvidenim obiskom pri zdravniku. Za spremljanje ravni glukoze v krvi in velikosti obroka so sodelujoči v skupini s strukturiranim merjenjem uporabljali sistem 3-dnevnega profila Accu-Chek® 360° View. Bolniki so se na obisku pri zdravniku o teh profilih z njim pogovorili. Tako bolniki kot zdravniki so se na začetku raziskave usposabljali za uspešnejše nadzorovanje ravni glukoze v krvi, prepoznavanje vzorca glikemije in za uporabo sistema Accu-Chek 360° View. Zdravniki so prejeli tudi algoritem za spreminjanje zdravljenja na podlagi meritev.

Obe skupini bolnikov sta imeli kontrolne preglede pri zdravniku vsake tri mesece. Spremljali so parametre urejenosti glikemije, število porabljenih lističev, ob vsakem obisku pa so bolniki izpolnili tudi posebne vprašalnike, s katerimi so ugotavljali kakovost življenja, raven stresa in depresijo.

Analiza podatkov je pokazala, da so se vsi parametri med raziskavo izboljšali v obeh skupinah, vendar v skupini s strukturirano samokontrolo bistveno bolj. Pomemben poudarek je, da so v skupini s strukturirano samokontrolo bolniki porabili povprečno 10 lističev na mesec manj in ob tem dosegli boljšo urejenost glikemije.

Raziskava je pokazala, da je samokontrola koristna tudi pri bolnikih s sladkorno boleznijo, ki se ne zdravijo z inzulinom.

Boljši rezultati v skupini s strukturirano samokontrolo kažejo na to, da ni tako pomembna pogostnost meritev, ampak ustreznost njihove uporabe. Smiselne so namreč le meritve, na podlagi katerih lahko bolnik ali/in zdravstveni strokovnjak terapevtsko ukrepata.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Strukturirana samokontrola pri sladkorni bolezni pr sporočilo