Študija razkriva, da smo se morda motili glede postenja pred krvnimi preiskavami

Večina izmed nas je ob napotitvi na laboratorijske preiskave prejela navodilo, da zjutraj pred odvzemom krvi ne smemo jesti ali piti ničesar razen vode. Ta standard se uporablja že vrsto let, vendar nova študija iz Seula razkriva, da bi bila ta praksa lahko nepotrebna za širok spekter testov. Z izjemo peščice specifičnih meritev, kot sta nivo glukoze in določenih maščob, hrana in pijača v urah pred testom nista povzročili odstopanj, ki bi presegala uveljavljene strokovne standarde kakovosti. Čeprav avtorji ne svetujejo samovoljne opustitve navodil zdravnika, rezultati nudijo prepričljive dokaze za ponovni premislek o splošnem uvajanju posta za vse vrste rutinskih pregledov.

Za izvedbo te pomembne raziskave so znanstveniki v Seulu analizirali ogromno število laboratorijskih rezultatov, zbranih v treh letih. Razdelili so bolnike glede na to, koliko časa pred odvzemom krvi so nazadnje jedli. Zanimivo je, da so iskali le tiste spremembe v krvi, ki so dovolj velike, da bi dejansko vplivale na zdravnikovo odločitev o diagnozi ali zdravljenju. Rezultati so pokazali, da pri ogromni večini meritev ni bilo praktično nobene razlike med tistimi, ki so bili tešči osem ur, in tistimi, ki so se postili dlje. To potrjuje domnevo, da rigidna pravila morda ne temeljijo na trdnih znanstvenih podatkih za vse vrste laboratorijskega dela.

Pomembno je vedeti, da pravilo teščosti ne bo popolnoma izginilo, saj določene snovi v telesu neposredno reagirajo na to, kar pojemo. Sladkor (glukoza) in določene maščobe (trigliceridi) se hitro povečajo takoj po obroku, zato njihovo merjenje v 'neteščem' stanju ne bi dalo prave slike o vašem zdravju. Poleg tega so na hrano občutljivi tudi nekateri encimi, povezani z jetri in trebušno slinavko. Raziskovalci zato predlagajo, da se namesto enotnega pravila za vse uvede bolj niansiran pristop, kjer bi se pacienti postili le takrat, ko so na vrsti preiskave teh specifičnih elementov.

Rezultati te študije so korak k temu, da bodo laboratorijski testi v prihodnosti bolj prilagojeni pacientu. Če bi opustili nepotrebno postenje, bi lahko kri darovali kadarkoli čez dan, kar bi bistveno skrajšalo vrste v laboratorijih, ki so običajno polni v zgodnjih jutranjih urah. Poleg tega se mnogi starejši bolniki ali diabetiki zaradi posta počutijo slabo, kar je dodaten razlog za posodobitev smernic. Čeprav sprememba pravil traja dlje časa, strokovnjaki zdaj priznavajo, da rigidna tradicija postenja, ki se je razvila predvsem zaradi določenih testov lipidov, nima trdne osnove pri širših panelih preiskav, ki se izvajajo danes.

Vir: sciencealert