„Zgradba človeških možganov nam razkriva, kaj se dogaja v človeku med procesom učenja in kaj vpliva na ustvarjanje idej. Kadar je človek miren, sproščen ter v dobrem čustvenem stanju, so učni in ustvarjalni miselni procesi mnogo bolj učinkoviti kot pa v stanju stresa ali strahu,“ je povedal nevrolog Viktor Švigelj.

Možgani so najbolj zapleten del živčnega sistema, ki sprejema informacije iz zunanjega okolja, notranjosti telesa in usmerja odzive nanje. Iz teh informacij se naši možgani učijo, pomnijo in oblikujejo našo predstavo o sebi in zunanjem svetu. Poleg tega vodijo naše reakcije na nevarne ali neprijetne dražljaje.

Sestavljeni so iz celic, med katerimi so najpomembnejši nevroni. Značilnost vseh nevronov je, da so sposobni ustvarjati neskončne mreže nevronskih povezav. Po njih se informacije prenašajo v obliki električnih impulzov in prek kemijskih signalov. Nevrolog Viktor Švigelj pravi, da naj bi število vseh mogočih povezav med možganskimi nevroni presegalo število delcev v poznanem vesolju. „Mnogi smo navdušeni nad lepoto in delovanjem nevronov in živčevja, čeprav morda o tem ne vemo prav veliko,“ še dodaja Švigelj.

Ženski in moški možgani se razlikujejo

Razlika med moškimi in ženskimi možgani je v velikosti in številu nevronov. Moški možgani naj bi bili za deset odstotkov večji kot ženski, a vendar to ne pove praktično ničesar. Zgovoren je namreč podatek, da imajo tudi nekatere živali večje možgane kot povprečen človek in si z njimi pomagajo slabše, kot si s svojimi povprečen človek.

Ženske naj bi imele večji limbični sistem, boljše povezave med desno in levo možgansko poloblo ter manjše jedro v hipotalamusu (ta je pomembna za spolni odziv). Te značilnosti naj bi bile tudi razlog za bolj čustveno odzivanje žensk. Ženske naj bi tudi bolj enakovredno uporabljale obe možganski polobli.

Vsekakor se možgani katerih koli dveh oseb med seboj razlikujejo. Torej, niti dve osebi na svetu nimata enakih možganov. Ne smemo pa pozabiti, da smo nastali iz kombinacije edinstvenih dednih zapisov naših staršev. Od rojstva naprej pa so naše možgane oblikovali še različni dejavniki iz okolja.

Zanimiv je podatek, da je moškim za enak psihološki stres kot ženskam hormon kortizol zrastel dvakrat bolj kot v plazmi žensk. Poskusi z enojajčnimi in dvojajčnimi dvojčki pa kažejo, da so stresni odgovori tudi genetsko pogojeni.

Stres, strah in možgani

Odziv organizma na stres je lahko za človeka koristen ali pa škodljiv. Stres, zlasti kronični, pogosto sproži nastanek psihičnih in psihosomatskih motenj oziroma bolezni.

V stanju strahu človek reagira instinktivno. Intenzivnost uporabe dela možganov, odgovornega za strah, je odvisna od stopnje strahu. Večji kot je strah, bolj vpliva na vedenje. Zato je dobro ozavestiti tudi predhodni stopnji: skrb in stres. Takoj ko se pojavita poskrbimo za pomiritev.