Za Jennifer DeFreece, ki se je spopadala s popolno izgubo las, je bila opazka njenih vrstnic boleča in je privedla do tega, da se je pričela sramovati plešavosti in da je postala plaha. Ko je vstopila v srednjo šolo, pa se je končno opogumila in se odločila, da se znebi lasulje in se sprejme takšno, kot je. ''Mislila sem si: 'Prav, dajmo se norčevat iiz nekoga, ki se spopada z motnjo, pa da vidim, kaj se bo zgodilo.'' Čeprav je dala svoji okolici priložnost, da bi se norčevali iz nje, je na svoje presenečenje dosegla popolnoma drugačen odziv. Reakcija njenih vrstnikov je bila zrela in večina jih je spoštovala njeno odločitev in celo občudovala njen pogum. Samozavest ji je naraščača, a kljub vsemu so še prišli težki trenutki. Eden izmed njih je bil maturantski ples, ko si je želela biti lepa tako kot njene vrstnice. ''Želela sem imeti obrvi na svoji fotografiji z maturantskega plesa,'' je pojasnila. A pozitiven pogled na situacijo ji je pomagal. Tako se je na primer ves čas tolažila, da je zaradi svoje plešavosti postala bolj prepoznavna in opažena in ji je to pomagalo pri iskanju novih prijateljev.

Ostati pozitiven pri tej motnji ni vedno lahko, pravi 30-letna Vanessa McWilliams iz Calgaryja, ki so jo po tem, ko so ji diagnosticirali alpecijo areato, vrstniki klicali 'pleška', kar je močno načelo njeno samozavest. ''Rada se imam, a po drugi strani je že sprehod s plešasto glavo zame težak, saj prinaša preveč travmatičen,'' priznava. McWilliamsova, ki je odprla svoj butik z lasuljami in se spopadajo z delno izgubo las, pravi, da ljudje ob plešavosti takoj pomislijo na bolezen in da se je s tem težko soočiti. ''Si popolnoma zdrav! Nič ni narobe s teboj. Najhujša je mentalna bitka s to motnjo.'' Čeprav družba plešavost prepoznava kot oviro, pa Vanessa pravi, da je to napačno prepričanje. ''Vsak ima svoje križe, s katerimi se mora spopadati. Sama se zavedam, da to ni najhujša stvar, ki se mi lahko zgodi.''

Psihologinja Sue McHale iz Sheffield Hallam univerze v Angliji za britanski Daily Mail pojasnjuje, da je plešavost nekaj, zaradi česar ljudje takoj mislijo, da si bolan. ''Plešavost, ne glede na to, kaj je vzrok zanjo, je povezana v prvi vrsti s staranjem v drugi pa z boleznijo. Družba je tako avtomatično šokirana ali prestrašena ob stiku s posameznikom, ki se spopada s plešavostjo.'' Profesorica, katere mož se prav tako spopada z alopecijo, je na to temo napisala knjigo Coping with Alopecia (Soočanje z alopecijo), v želji, da bi pojasnila psihološke posledice bolezni.

Kako se je z alopecijo spopadla 44-letna Ljubljančanka, pa si preberite v članku Ljubljančanka razkrila svojo pretresljivo zgodbo.