Huang Rongming ima šele 24 let, toda zdravniki ne morejo verjeti niti, da je preživel tako dolgo. Kitajec namreč živi s težko deformacijo, zaradi katere so mu bili dnevi vedno šteti. Da njegovo srce ni na pravem mestu, pri njem ni le metafora. Žal se je mladi Huang rodil tako, da je njegov najbolj ključen organ, namesto da bi bil skrit v prsni votlini, ležal v zgornjem delu njegovega trebuha, prekrit le s tanko plastjo kože, da je bilo mogoče jasno videti, kako utripa in bije. A nič več. Ko je svojo zgodbo delil z mediji, je končno zbral dovolj denarja, da si je plačal operacijo, ki mu bo spremenila življenje. "Moje sanje se bodo končno uresničile," je povedal za ChinaDaily. "Končno bom lahko živel tako normalno kot vsi drugi."

Ko se je Huang rodil v revni kmečki družini, so zdravniki njegovim staršem dejali, da se bodo žal morali kmalu soočiti z njegovo smrtjo. Njegovi bližnji niso imeli načina, da bi zbrali dovolj denarja za operacijo, tako nezavarovano srce pa je bilo preveč izpostavljeno poškodbam, ki bi lahko za vedno ustavile njegovo delovanje. Edino, kar sta lahko njegova starša storila, je bilo, da sta sinu prepovedala, da bi se igral z drugimi otroki ali bil na sploh preveč razigran. Plezanje po drevesih, tekanje za žogo … nič od tega ni prišlo v poštev. In tako je Huang odrasel ter se sčasoma pričel soočati še z več težavami. Poskušal se je zaposliti v tovarni, vendar ga je oviralo, da se je prehitro zadihal, še vedno je bil v nevarnosti, da zelo hitro premine, če bi kaj zadelo ob njegovo srce.

A tako je vsaj živel, začetek tega leta pa so mu zdravniki dejali, da njegovo srce tako slabi, da bo žal prezgodaj preminil tudi, če ga ne poškoduje čisto nič. Takrat se je odločil svojo zgodbo zaupati medijem in prebralo jo je dovolj ljudi, ki so se odločili, da mu morajo pomagati. Deset ur trajajočo operacijo je že prestal in njegov kirurg dr. Dong Nianguo je povedal, da je bila ta uspešna. Njegov trebuh je sedaj raven, srce je v prsni votlini. "Samo dobrim ljudem se lahko zahvalim, da sem končno normalen," je bilo edino, kar je lahko rekel Huang.