Kako smo v letu 2022 ocenjevali svoje zdravje?

Povprečno sedem prebivalcev držav članic EU-27 od desetih (starih 16 let ali več) je v letu 2022 menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež teh prebivalcev je bil najvišji na Irskem (80,1 %), sledila sta Ciper (77,8 %) in Grčija (77,2 %), najnižji pa v Litvi (48,1 %) in drugi najnižji na Portugalskem (49,5 %). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja 67,8 % prebivalcev, kar je bilo enako povprečju EU-27.

V povprečju lahko pričakujemo okoli 65 let zdravega življenja

Prebivalci Slovenije, rojeni leta 2021, lahko v povprečju pričakujejo 78 let življenja, od tega 82 % brez večje oviranosti (tj. 64 let), prebivalke pa 84 let, od tega 80 % brez večje oviranosti (tj. 67 let). Dečki, rojeni v 2021, lahko pričakujejo najdaljše obdobje življenja brez oviranosti, če prebivajo v primorskonotranjski regiji. Podobno velja za dekleta, rojena v istem letu, ki živijo v gorenjski regiji.

Porast števila posvetovanj z zdravnikom po telefonu ali e-pošti

Leta 2022 je bilo med celotno populacijo prebivalcev v zdravstvenem varstvu na primarni ravni opravljenih 1,2 milijona preventivnih in 6,6 milijona kurativnih obiskov. 

Skupno število obiskov se je v tem letu povečalo predvsem zaradi porasta svetovanj po telefonu ali e-pošti, tako je bilo opravljenih skoraj 2,2 milijona svetovanj ali 39-krat toliko kot v 2017.

V povprečju na bolniškem dopustu 22 koledarskih dni

Leta 2022 so bile ženske v povprečju na bolniškem dopustu približno 27 koledarskih dni, moški približno 9 dni manj. Ženske so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je posamezna odsotnost trajala krajše časovno obdobje kot pri moških. V povprečju so bile tako ženske kot moški največ dni bolniško odsotni v koroški statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji.

Polovica (do)plačil namenjena zdravilom in medicinskim pripomočkom

Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve v obliki doplačil in samoplačništva (tu niso upoštevani izdatki za prostovoljna zdravstvena zavarovanja) je leta 2021 znašala okoli 638 milijonov evrov. Največ denarja smo porabili za zdravila in medicinske pripomočke (50 %). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44 %), pri čemer so zobozdravstvene storitve predstavljale 12-odstotni delež vseh sredstev neposredno iz žepa.

Zaradi staranja prebivalstva vse bolj narašča število prejemnikov storitev dolgotrajne oskrbe

Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so v 2021 znašali 741 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej zvišali za 9 %. Iz javnih virov se jih je financiralo 77 % in iz zasebnih virov 23 %. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 oseb ali na letni ravni približno 1.900 več. Največji delež teh oseb, 38 %, je omenjene storitve prejemalo na domu, 30 % pa v institucijah.

Vir vseh podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (SURS)