Lutke popolnoma zasedajo Mariyno trisobno stanovanje. Polnijo police, sedijo na stolih in ležijo v zibkah. “Vsaki pripada določeno mesto,“ pravi. O svojih zadnjih željah, kaj storiti z lutkami po njeni smrti, pa se je pogovorila tudi s svojim možem, v primeru, da bi se ji kaj zgodilo. “Hči mi je povedala, katere želi obdržati ona, nekaj pa jih bom podarila prijateljem,“ pravi. “Vem, da je to slišati morbidno, a si želim, da bi preostale lutke ležale z menoj v grobu.“

Lutke obravnava enako kot otroke

Čeprav je njeno stanovanje do konca zapolnjeno z lutkami, so prostori v njem urejeni in čedni. “Če bom kdaj prišla do točke, ko se bodo začele lutke kopičiti v mojem stanovanju in se bo na njih le še zbiral prah, jih bom nehala kupovati,“ pojasnjuje Marilyn. “Če bi si sedaj kupila novo lutko pa sem prepričana, da bi za njo našla ustrezno mesto v stanovanju.“

Marilyn pravi, da je ima lutke rada še iz otroštva, na svojo obsesijo pa gleda kakor na umetniško delo. “Veliko truda je vloženega v njih,“ pravi. “Vsak las je ukoreninjen v njihove glave posebej, teža vsake lutke je enaka pravi dojenčkovi. Prav gotovo gre v mojem primeru za umetniška dela, zato jih tudi tako zelo cenim. In bolj realistične kot so lutke, raje jih imam.“

Do svojih lutk se Marilyn obnaša enako kot do otrok. Z njimi preživi vsaj tri ure dnevno, v tem času pa jih umiva, preoblači in celo vozi na sprehode v park. “Ko čaka na novo lutko, se obnaša enako, kakor da bi bila noseča,“ razlaga njen mož Zoth, “Sprašuje se, kakšna bo lutka, kam jo bo postavila in kaj ji bo kupila.“

Marilyna najljubša lutka je Anna Nicole, ki v višino meri 109 centimetrov in spominja na pravo petletno deklico, kupila pa jo je v Teksasu za približno 1000 evrov. Marilyn v svoji zbirki hrani približno 20 realističnih lutk, prav vse pa so ročno izdelane. “Anna je le nekaj centimetrov manjša od mojega sedemletnega sina,“ pravi. “Ima dolge rjave človeške lase in izjemno lepo izdelane velike odprte steklene oči.“ Anno je Marilyn peljala celo v trgovino, ji kupila čevlje in jo nato odpeljala na otroško igrišče v park. “Veliko ljudi pristopi k meni in Anni. Pravijo mi, kako je lepa in me sprašujejo, koliko je stara, ko jim povem da je Anna lutka, mi sploh ne verjamejo ali pa ponorijo.“

Koliko je za lutke zapravila, Marilyn pravzaprav sploh ne ve. “Zagotovo bi lahko govorila v več tisočih. Poleg tega pa jim kupujem še oblačila in vozičke, zato je vsota še nekoliko višja.“ V svoji kolekciji pa poleg lepih in realističnih lutk hrani tudi takšne z rogovi in svetlečimi očmi. Prav z njimi naj bi se njena obsesija pričela. “Spominjajo na demone in so izdelane po naročilu. Poleg tega imam shranjenih tudi nekaj grozljivk in zbirko desetih 'živečih mrtvih lutk', ki spijo v krstah.“ Ne glede na to, kakšne so videti, ima Marilyn rada vse svoje lutke, četudi nekatere spominjajo na demone. “Všeč mi je, če so lutke strašne. Večini ljudi se tako zdijo bolj grozljive normalne lutke kakor resnične, saj so videti veliko bolj realne.“

Marilyna najmlajša hči ima mamino zbirko rada, medtem ko njen sin ne kaže nobenega interesa. Njen mož pa ji nudi vso podporo in pravi, da mu ženino zbirateljstvo omogoča, da ima na razpolago več časa zase in uresničevanje lastnih interesov. “Kadarkoli je z lutkami, imam mir,“ še pravi. Za Marilyn lutke predstavljajo le drugi del materinstva. “Ko vidim lutko, jo instinktivno vzamem v naročje in začnem pestovati kot otroka. Lutke pestujem tudi med gledanjem televizije. To me tolaži in pomirja.“

Poznate tudi vi kakšnega nenavadnega in ekstremnega zbiratelja? Na Facebooku nam lahko zaupate svojo zgodbo.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na