66-letni John Catlin se je nič hudega sluteč sprehajal po gozdu v bližini svojega doma, ko ga je v prst na levi nogi ugriznil eden najbolj strupenih pajkov na Otoku – britanska črna vdova. “Ugriza sploh nisem opazil, dokler sem bil obut. Šele kasneje sem videl, da imam rano, ki pa ni izgledala nevarno,“ se spominja. A se je že naslednji dan spreobrnil v pravo nočno moro. “Iz danes na jutri sem se moral začeti boriti za svoje preživetje, skoraj pa bi mi tudi amputirali noge.“

Poškodba je namreč čez noč močno zatekla, kožo pa so prekrili mehurji in vse bolj je temnela. “Ker se je bolečina hitro stopnjevala, sem obiskal zdravnika. Do prihoda je moja telesna temperatura narasla že na visokih 40 stopinj Celzija.“ Nemudoma so ga hospitalizirali ter ga začeli zdraviti, vendar se dolga 2 tedna ni odzival na nobena zdravila.

“Posledice so bile grozljive,“ pravi. “Ker se je okužba širila na druge dele telesa, so mi začeli odpovedovati organi, najhitreje ledvice, da bi to preprečili, pa so mi hoteli amputirati spodnje okončine.“ A se mu je k sreči kmalu zgodil čudež in rane so začele počasi nepojasnjeno izginjati. “Tega niti zdravniki niso znali pojasniti.“

Za okrevanje je potreboval več kot leto dni, čeprav še danes trdi, da ga noga pogosto boli ter da zelo težko hodi. “Neverjetno, koliko škode lahko povzroči napad tako drobne, male pošasti.“