24-letni Alan Belmont je bil šokiran, ko so mu zdravniki povedali, da ne morejo najti njegovega srčnega utripa drugače kot s stetoskopom in s pomočjo ultrazvočne naprave. Aparati v bolnišnici so poleg tega premalo trpežni, da bi z njimi lahko prodrli skozi njegov obilen sloj maščobnega tkiva. Zdravnikom je naposled le uspelo poiskati njegov srčni utrip, in sicer pod njegovo roko. Alan tehta namreč kar 216 kilogramov, zaradi debelosti in debelih maščobnih oblog pa je za zdravnike skorajda nemogoče, da bi mu lahko pomagali.

Grenka izkušnja je Belmonta, ki nosi konfekcijsko številko XXXXXL, pretresla in prepričala v hujšanje. 24-letnik iz Worcestra si je za začetek zadal cilj, da bo izgubil 130 kilogramov, več kot polovico svoje telesne teže.

''Pred kratkim sem odšel v bolnišnico in izvedel, da ne morejo locirati mojega srca. Pomislil sem, da sem mrtev človek na dveh nogah,'' je povedal. Odšel je namreč na rutinski letni pregled.

''Srca niso mogli najti niti s pomočjo ultrazvoka, ki ga uporabljajo pri nosečnicah. Bilo mi je nerodno. Še posebej, ko so mi povedali, da ne morejo najti niti dela na meni, kjer bi mi lahko izmerili pulz.'' To je Belmonta prizadelo in odločil se je za drastično spremembo v življenju in izgubo telesne teže.

Ko se Belmont usede v avtomobil, se zaradi debelosti ne more pripeti z varnostnim pasom. ''Tudi zato bi rad shujšal. Želim si biti normalen,'' pravi.

24-letnik je poleg tega brezposeln, mesečno pa prejema 300 evrov invalidske preživnine. Sam pravi, da je kilograme pridobil zatem, ko je v otroštvu zbolel za astmo. ''Z zdravstvenimi težavami se soočam vse svoje življenje, za astmo pa trpim od šestega leta naprej. Za svojo težo delno krivim kemikalije v inhalatorju, saj sem že kot najstnik tehtal 130 kilogramov.''

Priznava pa tudi, da je veliko napako storil tudi sam, ker se zadnja leta ni nič gibal. Sedaj se je odločil, da bo vadba postala del njegovega življenja. ''Rad bi ponovno tehtal 90 kilogramov in spet začel igrati ragbi. Vem, da moram izgubiti ogromno teže, a menim, da mi bo z veliko truda uspelo. Izrazov na obrazih zdravnikov, ko mi niso mogli najti pulza, si ne morem izbiti iz glave. Ne želim, da bi se mi še kdaj zgodilo kaj tako sramotnega.''

Alan je za pomoč pri hujšanju že zaprosil svojega dobrega prijatelja in nekdanjega sošolca Lloyda Bonda, ki je inštruktor v fitnesu. ''Njegov program hujšanja bo zahteval velike spremembe. Želim, da se treniranja loti taktično in se začne pravilno prehranjevati, vse to pa mora postati njegova rutina,'' pravi Bond. ''Alan je v bolnišnici doživel šok, sedaj pa želi spremeniti svoje življenje. Je zelo predan, kar je dober znak, da je na pravi poti do uspeha.''