V naslednjih letih je Samantha postala še bolj obsedena s kalorijami. Začelo jo je celo skrbeti, da se bo začela rediti že zato, ker vonja hrano. ''Bilo me je groza kalorij in tega, da bi se zredila,'' pove. Tako je Britanka jedla skorajda samo solate in jabolka, kadar pa je bila vendarle prisiljena pojesti še kaj drugega, je v svoji sobi na skrivaj telovadila ure in ure, medtem ko so vsi drugi že spali. ''Zjutraj sem se zbudila pred vsemi ostalimi in naredila tudi do 300 trebušnjakov. Včasih sem telovadila tudi sredi noči, in to tako dolgo, dokler nisem bila prepričana, da sem res porabila vse kalorije, ki sem jih zaužila tisti dan.'' Sčasoma je postala celo tako obsedena s telovadbo, da je mami lagala, da je bolna – samo da bi se izognila pouku in da bi lahko telovadila. Njena teža je drastično padala in v najhujših časih je Samantha tehtala pičlih 28 kilogramov.

Ker pa je njene starše vse bolj skrbelo, da je najstnica resno bolna, sta jo odpeljala na pregled k zdravniku. Ta je takoj posumil na anoreksijo in Samantho napotil k specialistu za motnje hranjenja. A tudi to ni pomagalo. Najstnica je namreč že tako globoko zapadla v anoreksijo, da ji je bila misel na to, da bi se nazaj zredila, grozljiva. Ker ni hotela jesti, sta jo bila oče in mama prisiljena odpeljati na zdravljenje v bolnišnico, kjer je bila pod nenehnim nadzorom. A kljub temu ji je nekako uspelo še naprej ostajati neverjetno suhljata. Tudi opozorila, da lahko umre, če ne začne jesti, niso pomagala. Ko so ji zdravniki rekli, da je zaradi stradanja verjetno za vedno izgubila menstruacijo in da nikoli ne mogla imeti otrok, je ni ganilo.

Obupani starši niso vedeli, kaj naj naredijo, zato so Samanthi ponudili kompromis – če začne jesti, jo vzamejo iz bolnišnice in odpeljejo nazaj domov. Ker je bilo najstnici na zdravljenju tako zelo nevzdržno, je ponudbo sprejela. Samanthin oče je dal službo na stranski tir, da bi lahko 24 ur skrbel za anoreksični hči in nadziral, kaj in kako je. Tako Samanthi ni ostalo drugega, kot da je res začela počasi in po malo jesti ter se posledično tudi postopoma rediti. A spametovalo je ni dejstvo, da jo bi nadaljnje stradanje vodilo v smrt, temveč to, da je uvidela, kaj je s svojo obsedenostjo s hujšanjem naredila svojim bližnjim. ''Videla sem, kaj sem s svojim ravnanjem naredila svoji družini in bilo me je tako zelo sram. Hotela sem se poboljšati za njih,'' pove.

Nekega večera sta Samanthi oče in mama za nagrado, ker je vsaj malo bolj pridno jedla in se počasi redila, dovolila, da skupaj s sestro odide na zabavo in to ji je korenito spremenilo življenje. Spoznala je namreč Danny – ljubezen svojega življenja. Tako sta si bila všeč in njuna zveza je kmalu postala resna. ''Morala sem mu seveda povedati, da sem anoreksična in da se zdravim, vendar pa zaradi tega verjetno nikoli ne bom mogla imeti otrok,'' pripoveduje Samantha. A Danny ji je kljub temu stal ob strani, ona pa je še bolj pridno jedla in se redila. Tako se je v štirih letih postopoma zredila na 54 kilogramov, z Dannyjem pa sta se začela pogovarjati o tem, da bosta nekoč otroka posvojila. Potem pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Samantha je izvedela, da je noseča. ''Bila sem presrečna. Toliko let sem se namreč kaznovala, ker sem si z obsedenim hujšanjem naredila nekaj grozljivega, in seveda nikogar drugega nisem mogla kriviti za to. In nekako sem se tudi morala sprijazniti s tem, da nikoli ne bom mama,'' razlaga presrečna 22-letnica, ki je noseča 18 tednov in ki pod srcem nosi zdravega otroka. ''Sicer me bolijo hrbet in sklepi, kar je posledica anoreksije, a je to majhna cena, ki jo plačujem. In prvič v življenju gledam na svoje telo na pravi način. Opravlja neverjetno delo in čutim neko povsem novo spoštovanje do njega. Tako zelo srečna sem, da sem premagala anoreksijo in da sem celo blagoslovljena z otrokom. Druga dekleta pa želim opozoriti, naj prisluhnejo zdravnikom in naj opozorila, da ne bodo mogla imeti otrok, jemljejo resno. Kajti morda ne bodo imele takšne sreče kot jaz in morda res nikoli ne bodo mogle zanositi.''