A po štirih letih njeno telo stradanja ni več preneslo. Zaradi hude podhranjenosti ji je začelo pešati srce, izgubljala je sluh, tudi sicer je bila zelo slabotna. Čeprav ji je zaskrbljena družina skušala pomagati in jo prepričati, da potrebuje zdravniško pomoč, je sestradana Nicola trmasto vztrajala pri svojem. Zase še vedno ni bila dovolj lepa in še vedno se je v svoji koži počutila slabo. Ko pa je morala zaradi srčne aritmije v bolnišnico in ko so ji zdravniki povedali, da ji zaradi hude podhranjenosti grozi smrt, je Nicola prvič uvidela, kaj počne svojemu telesu. ''To je bil tisti prelomni trenutek, ki mi je odprl oči. Takrat sem uvidela, kaj počnem sama sebi, in zavedela sem se, da si moram nekako pomagati,'' pripoveduje. Prisilila se je, da je spet začela jesti, in v pol leta se je uspela zrediti za deset kilogramov. Za božične praznike je po več letih stradanja in izogibanja družinskim srečanjem spet sedla za praznično obloženo mizo in skupaj s starši ter sestro Rachel uživala v božični večerji. ''Lanski božič je bil grozen. Izogibala sem se hrani in le s težavo sem se pridružila družinski večerji, čeprav sem le brskala po hrani in nisem skoraj nič jedla,'' se lanskih praznikov spominja Nicola. ''Letos pa je bilo drugače. Uživala sem v božični večerji in jedla sem tako kot drugi – ne le krompirja in zelenjave, ampak tudi meso in sladico.'' Čeprav je 19-letna Britanka v zadnjih mesecih veliko naredila zase in svoje zdravje, pa je pred njo še vedno zelo dolga pot do popolnega okrevanja. A Nicola verjame, da se ji bo nekoč z močno voljo in podporo družine uspelo sprejeti takšno, kot je, in da se bo nekega dne spet dobro počutila v svoji koži.