Američanka Mary Jelkovsky je nekoč sama spadala med dekleta, ki na družabnih omrežjih objavljajo lepe fotografije, ki naj bi drugim predstavljale fitnes inspiracijo. Udeleževala se je fitnes tekmovanj, se na fotografijah vedno lepo smejala, v sebi pa bila nesrečna. Danes živi drugače, veliko pa govori o slabem vplivu, ki ga imajo manipulirane fotografije lahko na ljudi.

Na svojem Instagramu je objavila zgornji fotografiji. Na eni se trudi izgledati čim bolje, na drugi pa pravi, da se je samo nasmejala, se sprostila in bila ona sama. Zraven je napisala naslednje:

“Ko sem delala v industriji fitnesa in sem na svojem Instagramu delila le fotografije s hashtagom #fitspo (fotografije fitnes inspiracije op. n.), sem tolikooo časa posvetila temu, da bi bila na fotografijah videti bolj fit …” Zadrževanje diha, iskanje položaja telesa, v katerem bo bolj privlačna, nato računalniško popravljanje fotografije …

“Hecno je, da sem bila prijateljica z veliko sotekmovalkami v fitnesu ter modeli in videla bi jih, kako svoje fotografije popravljajo s Photoshopom. Toda ko bi videla to isto popravljeno fotografijo na svojem newsfeedu, bi še vedno moje telo primerjala z njihovim in se počutila manjvredno. Kljub temu, da sem dobro vedela, da je fotografija popravljena s Photoshopom.”

"Občudujemo ljudi, ki so na svojih fotografijah na Instagramu videti dobro, toda večino časa ne gledamo realnost," poudarja.

"Koliko boljše bi bilo naše življenje, če bi sprejeli svoje telo in se drugim pokazali takšni, kot smo, ter druge opogumili, da naredijo isto?"

“Ste se kdaj primerjali z nekom, ki ste ga videli na spletu?” je še vprašala svoje sledilce in ogromno se jih je zelo strinjalo z vsem, kar je napisala.

Kaj je o grajenju boljše samopodobe povedala psihoterapevtka, si preberite tukaj.

Toda sedaj želi Mary ljudem pokazati drugačno sliko. Noče se več primerjati z drugimi in noče, da se drugi primerjajo z njo. "Nekega dne sem se zbudila in se odločila, da bom prenehala s tem. Življenje je prekratko, da bi svoje telo manipulirala tako, da bi ustrezalo družbenim pričakovanjem. Prekratko, da bi se moje življenje vrtelo okrog tega, kako bi lahko bila vitkejša," pravi na svojem Instagramu, kjer prizna, da se je zaradi obsedenosti z vitkostjo včasih nenehno vrtela v začaranem krogu prenajedanja in stradanja. Zvečer se ne bi mogla zaustaviti in bi pojedla preveč. Zjutraj bi imela slabo vest in bi si zato odrekla zajtrk ... "To, da sem vsako jutro začela z zajtrkom, je bil nato del mojega ozdravljenja. Vsakič, ko sem pojedla zajtrk, sem pomislila, kako sem dovolj vredna, da vsako jutro dam svojemu telesu gorivo, ki ga potrebuje. To me je pomirjalo."

Včasih pa je imela nenehne občutke krivde, vedno je mislila, da je ona kriva, da nima telesa, kot bi ga morala imeti ... "Gre za črno-belo razmišljanje. Ali se držiš pravil ali se ne? Ali si fit ali nisi? Ali delaš prav ali narobe? Takšno razmišljanje te zmanipulira, da misliš, da si težava ti in da je rešitev druga dieta. Jaz vam povem, da ni." Druga dieta vas le še naprej drži v jetniški celici izpolnjevanja pričakovanj drugih. 

Laž je, da si srečen samo zato, ker ti uspe izgubiti kilograme oziroma si vitek in fit. "Jaz nisem bila zdrava niti fizično niti psihično, ko sem se ukvarjala s fitnesom in objavljala svoje popolne fotografije. Nisem spala, imela sem slabo prebavo, nisem se mogla osredotočati, bila sem brez energije zaradi vse telovadbe in stradanja ... pa tudi zaradi notranje bitke z motnjo hranjenja."

Nato pa je prebrala: "Če poskušate doseči nekaj, kar vam na piedestal postavljajo drugi, ne boste nikoli živeli avtentično." Takrat se je začela njena pot k pravi spremembi. Danes ji ni mar, da ima celulit, malo več kilogramov, strije ... Pomembno ji je, da je zdrava, da ima v življenju veliko ljubezni, prijatelje, družino, študij, delo ... "Moje telo ne predstavlja, koliko sem vredna kot oseba," poudarja.

Kar pa ne pomeni, da jo spet kdaj ne zanese. Tako se denimo odpravlja na Bali, kjer bo delala jogo, in napisala je, da je najprej začela razmišljati, kako mora malo bolj paziti, kaj bo jedla ... "In takoj sem se počutila anksiozno, v stresu, in najpomembneje - manjvredno. Čeprav sem se hitro zavedla tega, da ni dobro, da tako razmišljam, sem se naučila, da se človek enako počuti, če razmišlja o odrekanju, kot, ko se odreka." Ženskam svetuje, da pomislijo, kaj pri njih povzroči take misli. Kdaj mislijo, da bi morale biti vitkejše? Kaj se takrat zgodi? Treba je ozavestiti, kdaj na nas družba slabo vpliva, da bi se njenemu vplivu lahko uprli. 

Sicer pa je takole napisala pismo svojim nogam: "Opravičujem se, da vas nisem upoštevala, ko ste me prosile, da neham, jaz pa sem še naprej tekla. Opravičujem se, ker sem bedra poimenovala problematičen predel. Opravičujem se, ker sem razmišljala, kako bi se znebila maščobe nad koleni in to celo poskušala narediti. Opravičujem se, da sem vas sovražila, ko vas bi morala imeti rada."
.
.