Tomičeva je dejala, da zagovarja sajenje in predelavo konoplje. Kot je poudarila, verjame, da bi industrija in gospodarstvo lažje živela, če konoplja ne bi bila stigmatizirana.

Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnil, da zdravniki pri nas ne morejo napisati recepta za konopljo, lahko pa po letošnji spremembi uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog napišejo recept za kanabinoide. Teh se v Sloveniji po njegovih navedbah ne da dobiti.

Poleg THC je v konoplji več kot 68 kanabinoidov in 420 dodatnih snovi s terapevtskim potencialom. Šele medsebojno dopolnjevanje različnih izvlečkov zagotavlja optimalni terapevtski učinek.

Tako je po novem dovoljen psihoaktivni THC, ki pa mu manjka izravnalni učinek CBD, ki ga je moč najti v rastlini. Dovoljeni THC po njegovih besedah sodi med najbolj psihoaktivne kanabinoide, ki ima dokazano več neugodnih stranskih učinkov kot rastlina konoplja.

Novejše raziskave odkrivajo posamezne terapevtske učinkovine v konoplji in potrjujejo, da ima pozitivne učinke pri raznih boleznih, je pojasnil Nolimal. Poleg tega dokazujejo, da je konoplja ena najbolj varnih rastlin za zdravljenje. Ob tem je zatrdil, da je razlog, da je rastlina konoplja za medicinske namene pri nas še vedno prepovedana, politični.

Nolimal je še poudaril, da niso za prepoved in legalizacijo konoplje, ampak za regulacijo, da bi jo bolniki lahko dobili kot zdravilo. To predpostavlja tudi boljši nadzor oziroma neko institucijo, ki bi uporabo konoplje regulirala.

Milan Krek, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pokriva področje drog, je dejal, da so se nedavno pogovarjali z javno agencijo za zdravila, ki se trudi vzpostaviti mehanizme, da bi zdravila s THC prišla v slovenski prostor. Problem vidi v tem, da je slovensko tržišče zdravil majhno in ponudnikom nezanimivo. Do prihoda teh zdravil pa si prizadevajo, da bi bil njihov nakup v tujini povrnjen s strani zdravstvenega zavarovanja, je dodal Krek.