Kot so spomnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dan slovenske hrane priložnost, da podpremo slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, da posežemo po lokalno pridelani hrani, podpremo prizadevanja za ohranjanje čistega in zdravega okolja ter ohranjanje podeželja, obenem pa je tudi priložnost za seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane.

Letošnji tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh z maslom in medom, mleko ter jabolko, bo potekal pod sloganom Zajtrk z medom - super dan. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da je pri sestavljanju jedilnikov pomembna predvsem pestrost ter slovenska pridelava in predelava.

Tokrat zaradi z epidemiološkimi razmerami povezanega šolanja na daljavo zajtrka v vrtcih in šolah ne bo mogoče izvesti. Na ministrstvu so šolam predlagali, naj namesto tega na ta dan pri pouku na daljavo dve šolski uri ali več namenijo vsebinam, povezanim z dnevom slovenske hrane.

Zakaj poudarjanje pomena slovenske hrane?

Pri teh vsebinah naj se osredotočijo na ozaveščanje o tem, kdo pridela slovensko hrano, koliko truda je vloženega v pridelavo, zakaj je hrana iz bližine boljša izbira, kakšna je vloga čebel in drugih opraševalcev ter zakaj je zajtrkovanje pomembno iz zdravstvenega vidika. Ta dan je tudi priložnost za opozarjanje na zavržke hrane.

"Pozabili ne bomo niti na naše osrednje točke, ki skrbijo za zdravstveno stabilnost v državi - bolnišnice. Namenili jim bomo jabolka za zdravstvene delavce in bolnike, ki naj bodo zahvala za trud in srčnost za naporno delo in majhno lajšanje prestajanja bolezni," so dodali.

Pozivom ob dnevu slovenske hrane so se med drugim pridružili tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer ob tej priložnosti spodbujajo k razmisleku o prehranjevalnih navadah.

V Zvezi slovenske podeželske mladine pa so za mlade pripravili izobraževalni video, namenjen predstavitvi pomena lokalne slovenske hrane in glavnih sestavin tradicionalnega zajtrka.