Kljub vsemu pa je bilo nekaj opozorilnih znakov. Nekaj tednov pred smrtjo je Helen trpela za nenavadnimi spremembami obnašanja in postala izjemno nasilna, kar ni bilo v skladu z njeno osebnostjo, tarnala pa je tudi za bolečinami v nogah. 11. decembra so ji slikali glavo, kjer so odkrili možganski strdek. Želeli so jo prestaviti na urgentni kirurški oddelek v bolnišnici Oxford’s John Radcliffe Hospital, a je strdek že povzročil krvavitev. Le dve uri kasneje so zdravniki družini povedali, da ji ne morejo več pomagati, in tisti dan je preminila. ''Zdravniki so rekli, da še niso videli takšnega primera. Zgodilo se je tako hitro. Ker je bila na kontracepcijskih tabletkah, je imela višje tveganje za krvni strdek, a to se zgodi le v rekih primerih,'' še danes dogajanja ne more razumeti James. ''Bila je resnično grozljiva situacija. Upali so, da bodo lahko opravili operacijo, a se je krvavitev tako razširila, da so bili nemočni. Vse se je zgodilo tako hitro, dobesedno v nekaj urah. In nikoli več se ni zbudila.''

Mladoporočenca sta bila od nekaj prostovoljca in sta bila vključena v številna dobrodelna dela. Njun zadnji projekt pa je bilo zbiranje sredstev za področja Tajske, ki jih je leta 2005–2006 opustošil cunami. Skromna učiteljica je tik pred smrtjo skušala zbrati 250 evrov, s katerimi bi pomagala na tajski obali Khao Lak zgraditi šolo. A po njeni smrti so se donacije močno povečale, saj so dobri ljudje v njen spomin darovali kar 20 000 evrov donacij. ''Helen je bila prečudovita oseba. Bila sva sorodni duši in kar ne morem verjeti, da sem jo izgubil. Popolnoma presenečen pa sem nad dejstvom, koliko ljudi je darovalo sredstva za njen dobrodelni fond. Zdi se, kot da je njen duh še vedno živ. To je ne more oživiti, a mi neverjetno veliko pomeni.'' Prepričan pa je tudi, da bi bila Helen presrečna, če bi vedela, koliko sredstev so uspeli zbrati.