Nogometaš Stiliyan Petrov je bil na vrhuncu svoje kariere, ko je to nesrečno prekinila katastrofalna diagnoza. Športnik, ki je začel žogo brcati v enem izmed manjših bolgarskih klubov, je na koncu postal eden najpomembnejših nogometašev Aston Ville. Toda ko je rutinski pregled krvi pokazal strašno resnico, je moral športne copate obesiti na klin.

Zadnjo tekmo je odigral malo pred diagnozo

Usoden je bil marec lanskega leta. Takrat je Petrov za svoj klub odigral zadnjo tekmo, in sicer je s svojo ekipo prepričljivo premagal Arsenal. Ko so končali, se je kar zrušil od utrujenosti, vendar se še vedno ni zavedal, da ne bo več stopil na igrišče. Samo nekaj tednov kasneje so zdravniki ugotovili, da ima akutno levkemijo. Gre za kopičenje nenormalnih belih krvničk, ki posledično ovirajo tvorbo normalnih belih in rdečih krvničk ter trombocitov, ki jih potrebujemo za normalno delovanje telesa. Prvi znaki bolezni so slabokrvnost, modrice na koži, ki so pravzaprav podkožne krvavitve, tudi nepojasnjeno izgubljanje teže, večja nagnjenost k okužbam, hitrejša krvavitev. Diagnoza je bila še hujša, ker je šlo za akutno in ne kronično obliko. Zadnja se namreč razvija počasneje, medtem ko prva zelo hitro izbruhne.

Napovedali so mu 50-odstotno možnost preživetja

“Na začetku sem mislil, da imam samo prehlad, nič resnega, nekaj normalnega,” se spominja Petrov. “Ko so mi povedali diagnozo, sem bil kar malo šokiran. Toda sprejel sem jo in se takoj pripravil na zdravljenje. Potem ko sem govoril z zdravniki, sem razumel, da ne smem zapravljati časa, da moram vse odločitve sprejeti hitro. Takrat nisem vedel še nič o bolezni, nič o zdravljenju, koliko časa bo to recimo trajalo, kaj se bo zgodilo.” Soočiti se je moral tudi sžalostno resnico, da ima le 50 odstotkov možnosti, da preživi. Za njim je zdaj trinajst mesecev zelo hudega in intenzivnega zdravljenja, ki ga je, kljub temu da je bil kot športnik v odlični fizični pripravljenosti, le stežka prestal. “Za mano je zelo dolgo leto. Prestal sem veliko težkih, no pa tudi nekaj veselih trenutkov. Imel sem občutek, da se vse skupaj zelo vleče. Ves čas sem razmišljal, kdaj se bo vse skupaj končalo. Uspelo mi je preživeti le ob veliki podpori prijateljev in družine.” Ob strani pa mu ni stal le njegov klub, temveč tudi navijači. Tako so v devetnajsti minuti tekme, ker je Petrov nosil številko devetnajst, eno minuto ploskali. Pri tem so se jim pridružili tudi navijači nasprotnega moštva. “Neverjetno je, kako lahko kaj takšnega združi ljudi. Zaradi tega sem zelo ganjen. Toliko ljudi se z boleznijo spopada brez kakršne koli podpore. Mene pa podpira na milijone ljudi po vsem svetu. Ne vem, kako bi se jim zahvalil.”

Le še en cilj – živeti

33-letnik pravi, da se počuti zelo srečen. In sicer je dandanes srečen že samo zaradi tega, ker je živ. “Štejem se za srečnega, saj veliko ljudi s to boleznijo zelo hitro umre. Meni je boj uspel. Še vedno sem tu, še vedno lahko stojim. To je zelo dobro, odlično.” Njegov rak je trenutno v mirovanju, kar pa še ne pomeni, da je povsem zdrav. Še najmanj dve leti bo moral prestajati sicer bolj blago obliko zdravljenja, vsaj še toliko časa verjetno ne bo kazal svojih sposobnosti na nogometnem igrišču. Zdravniki so mu naročili, da mora najprej povsem okrevati. Toda Petrova to ni potrlo. “Za zdaj hočem samo živeti. Včasih vidim, da se ljudem smilim, toda sam želim samo nadaljevati s svojim življenjem in sčasoma začeti s kakšnim delom. Najprej bom več časa preživel s svojo družino in jim tudi tako pokazal, da so okoliščine končno postale bolj normalne. Sploh otroci so me zelo pogrešali in so zelo srečni, da sem končno več doma.”

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na