Ko je danes 27 let star Rick Keyworth izvedel, da ima raka, jih je štel šele 21. Zase pravi, da je bil stereotipen moški. Popil je veliko piva, pojedel ogromno nezdrave hrane, športne dejavnosti je raje spremljal, kot pa da bi se jih sam udeleževal. Toda huda diagnoza ga je prisilila, da je svoje življenje obrnil na glavo.

Rick je malo pred božičnimi prazniki leta 2008 izvedel, da ima Hodgkinov limfom, rakavo obolenje limfatičnega sistema. Gre za enega tudi pri slovenski mladih najpogostejših rakov (pri slovenskih moških starih od 20 do 34 let ga po pogostosti prehitevata samo raka mod in kože). Prvi znak obolelosti so povečane bezgavke, ki so se pri Ricku pojavile na predelu vratu, lahko pa bi se tudi v predelu ključnice, pod pazduhami ali v dimljah. Podobno se zgodi tudi, ko nas preseneti prehlad, vendar se takrat bezgavke hitro spet zmanjšajo na svojo normalno velikost, medtem ko se pri rakavem obolenju to ne zgodi. Anglež je imel srečo, da je po sedmih mesecih kemo- in radioterapije tumor izginil ter da se ni nikoli več pojavil. A izkušnja mu je spremenila življenje.

"Bolezen mi je odprla oči. Prisilila me je, da sem se soočil s tem, kako nezdravo pravzaprav živim," se je razgovoril za Daily Mail. "Zdravniki so mi jasno povedali, da sem, če svojega življenja ne postavim na pravi tir, v nevarnosti, da spet zbolim. To me je zbudilo. Želel sem si dati priložnost, da živim, in to čim bolj kakovostno." Če je imel pred šestimi leti tako mlad že pivski trebuh, mu je sprememba življenja uspela tako dobro, da se lahko danes pohvali z izklesano postavo in novo službo – je namreč osebni trener. "Najprej sem po okrevanju začel igrati ragbi, začel sem spreminjati svojo prehrano. Iz nje sem izločil ves sladkor ter škodljive maščobe. Prehranjevati sem se začel s pustim mesom, ribami, zelenjavo, sadjem, kompleksnimi ogljikovimi hidrati. In zgodil se je čudež."

Rick ni le premagal tumorja, ki je zrasel do velikosti neverjetnih petnajstih centimetrov. Da bi ostal zdrav, se je potrudil spremeniti svoj celoten način življenja. "Treba je bilo veliko samodiscipline pa tudi konsistentnosti," je razložil, kako mu je uspelo. "Potrebno se je naučiti skrivnosti pravilnega prehranjevanja, poleg tega se je treba navaditi na misel, da ne gre za kratkotrajno dieto, temveč za način prehranjevanja, ki se ga bo treba držati vsak dan do konca življenja." Že med svojo boleznijo je začel brati o zdravi prehrani. Sčasoma ni več igral le ragbija – začel je obiskovati tudi telovadnico. Njegov uspeh je navdihnil mnoge, ki jim je z veseljem pomagal po svojih najboljših močeh ter počasi to spremenil v kariero. Od leta 2010 kot osebni trener svetuje tako pri vadbi kot tudi pri prehrani. Med drugim vsem svojim strankam pove, da je čisto človeško, da si želijo kdaj privoščiti še kaj pregrešnega. "Tudi sam sem si ta vikend privoščil sladoled, vendar pa se to ne bo ponavljalo vsak dan. Nekaj nezdravega bom spet pojedel šele čez dva tedna ali tri. Zaskrbljujoče je, kadar takšna živila predstavljajo našo vsakodnevno prehrano."

Priznava, da takšne spremembe ni bilo lahko doseči, vendar je zbral toliko motivacije, da mu je uspelo. "Želel sem si dati čim več možnosti, da preživim. Najtežje mi je bilo, ko sem med boleznijo spremljal svoje zaskrbljene starše in dekle, ki je sedaj postalo moja žena. Videl sem, kako jim je bilo težko. Za povrh je med mojim okrevanjem umrl oče in, ko sem videl materino bolečino, mi je bilo še težje. Odločil sem se, da bom naredil kar koli je v moji moči, da preprečim, da bi še kdaj tako počutila." Danes pravi tudi, da je veliko srečnejši, kot je bil pred svojo boleznijo. "Lahko bi rekel, da je bila ta nekakšen skriti blagoslov," se nasmehne zdaj, ko je zdrav, vesel in poln energije.