Večina nevest na svoj poročni dan joka od sreče. Lisa Thompson je jokala še zaradi marsičesa drugega. Sedela je namreč na bolniški postelji svojega ženina, ki se mu je zdravstveno stanje nenadoma močno poslabšalo. "Čeprav si takšne poroke ni želel nobeden od naju, zame predstavlja nekakšno tolažbo," pove. "Četudi sva bila poročena le nekaj ur, ne morem obžalovati tega, da sem se poročila z nekom, ki sem ga ljubila."

33-letna Lisa je bila žena samo sedem ur, nato je že postala vdova. Njenemu partnerju Harryju Thompsonu so usodno diagnozo postavili šest mesecev prej. Še pred dvema tednoma se je počutil povsem čilega in zdravega, nato ga je začelo boleti v prsnem košu, čutil je simptome gripe. "Seveda sva bila zaskrbljena, vendar ne preveč. Ko je obiskal splošnega zdravnika, je ta posumil, da gre za pljučnico." A bronhoskopija oziroma pregled dihalnih poti je razkril grozljivo resnico. Harryja je ubijal rak pljuč, ki ga ni bilo več mogoče ozdraviti. "Bila sva šokirana, saj Harry ni nikoli kadil." Toda četudi je večina bolnikov z rakom pljuč kadilcev, tega lahko povzroči tudi pasivno kajenje ali vdihovanje nekaterih drugih kemičnih snovi. Mogoče je imeti genetsko predispozicijo.

Privolila je v to, da bo postala vdova

Toda Harry se ni nameraval predati. "Še isti dan me je zaprosil za roko. Povedal mi je, da me ljubi in da mu bo to dalo še več motivacije, da se kljub mračnim napovedim bori za svoje življenje." Tako je Lisa praktično privolila v to, da bo postala vdova. "Nikoli ne bom pozabila niti njegovih besed jutro po postavljeni diagnozi. Niso bile: ojoj, imam raka, temveč: upam, da nisi pozabila, da si sedaj zaročena. Čustva so me tako prevzela, da mu nisem mogla odgovoriti, temveč sem lahko le stisnila njegovo roko." Medtem ko sta vedno razmišljala, kako bosta nekega dne večino leta preživela v tujini, pisala nekje na soncu, imela otroke, so jima v tistem trenutku ostale samo še ene sanje: poroka. "O svojih načrtih za poroko nato nisva govorila z veliko ljudmi. Mislim, da sva na skrivaj še vedno upala, da bo najina poroka velika zabava, s katero bova proslavila dan, ko bo Harry okreval."

Zdravniki so imeli manj upanja. "Harry mi je omenil, da se nameravata poročiti," jo je nekega dne nagovoril eden izmed njih. "Mislim, da bi bil avgust primeren mesec," je nežno namignil. "“Bil je julij, in četudi sem si želela zatiskati oči, sem razumela, kaj želi povedati." Strokovnjaki niso pričakovali čudeža, toda s Harryjem nista mogla kar obupati. "Čeprav sem tisti dan bolnišnico zapustila pretresena, še vedno nisem želela priznati poraza. Statistika ni kazala v najin prid in do neke mere sva se potihem zavedala, da bo smrt najverjetneje zmagala, a kljub vsemu sva verjela, da bi lahko skupaj užila vsaj še nekaj let zakonskega življenja." Nista si mogla predstavljati, da jima čas dobesedno polzi iz rok. Da bi izkoristila vsak trenutek, sta ogromno prepotovala. Obiskala sta Francijo, Estonijo, Latvijo, Armenijo, Gruzijo, Grčijo, Portugalsko in Hrvaško. "Tam se je nekega dne Harry nenadoma obrnil k meni in dejal: če bi to pomenilo, da te ne bi srečal, ne bi spremenil ničesar v svojem življenju."

Ljubezni ni uničila niti smrt

Velika ljubezen ju je družila prav do njegove veliko prerane in preveč krute smrti. Večina ljudi se na dan svoje poroke veseli cel dan in nato še celo noč. "Moja poroka se je zgodila v bolnišnici, medtem ko sem sedela na postelji svojega zelo bolnega ženina. Moja obleka je bila zmečkana, ker sem jo nosila še od prejšnjega večera, ko sva bila na zabavi z ognjemetom in je Harryju nenadoma postalo zelo slabo. Ko sva bila na poti v bolnišnico, sva mislila, da morda potrebuje le infuzijo. Toda ob pogledu na zdravnike nama je postalo jasno, da je zaplet veliko resnejši. Bila sva šokirana, da se je Harryju stanje poslabšalo tako naenkrat, toda čutila sva, da lahko poročna zaobljuba med nama splete vez, ki je ne bo mogla uničiti niti smrt."

Poroka je bila seveda daleč od tiste, ki si jo je Lisa kdaj predstavljala. "Toda ko sem sedela v tisti bolniški sobi, sem jasno razumela, kako nepomembne so mnoge stvari, zaradi katerih izgubljamo živce med pripravami na poroko. Čeprav ni šlo za njeno tradicionalno obliko, je vsaka poroka nekaj posebnega in najina je bila še toliko bolj, ker ni predstavljala začetka, temveč konec. Večina nevest pričakuje, da bodo s svojim ženinom do konca svojega življenja. Jaz sem imela samo sedem ur. Zvečer je Harry v mojem objemu umrl. V sobi sva bila samo midva." Čeprav se Lisa leta po njegovi smrti zaradi neizmerne žalosti, ki jo je prežemala, komaj spomni, je srečna, da ji je kljub kratkemu času, ki sta si ga delila skupaj, ostalo toliko lepih spominov. "Danes sem srečna že zato, da sem Harryja sploh spoznala in da me je vzljubil. Ne spomnim se ga samo kot človeka, ki je toliko dosegel. Spomnim se dolgih ur, ko sva lahko skupaj klepetala, in smeha, ki sva ga delila tudi, ko je bil že bolan."

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na