Kerry Shilston je pripravljala kopel za svojega tedaj triletnega sina Kierana. V kad je najprej nalila vrelo vodo, pozneje pa je nameravala dotočiti mrzlo, ko se je za trenutek obrnila, pa se je Kieran že prekucnil v kad. Hude opekline so prekrile kar 60 odstotkov njegovega telesa, družina pa je bila pripravljena na najhujše, saj se mu je srce ustavilo kar trikrat.

“Bili so trenutki, ko smo mislili, da se ne bo izvlekel,“ pravi Kieranova babica Janet, ki se po 13 letih še vedno živo spominja, kako je dneve in noči bedela ob bolnišnični postelji svojega vnuka. “Njegovo drobno telo so skoraj v celoti prekrivali povoji, ob pogledu nanj pa me je spreletel srh. Na hrbtu je imel ogromne izpuščaje, opekline pa so se mu razprostirale vse od lobanje pa prek vratu do nog.“ K sreči pa je Kieran med nesrečo nosil pleničko, ki je vsaj nekoliko omejila opekline.

Kieran je na otroškem oddelku v bristolski bolnišnici preživel kar devet mesecev. Nenehno so mu grozile okužbe, ki so lahko pri bolnikih z opeklinami tudi usodne. “Vsak dan sem ga držala za roko, bolnišnica pa je postala moj drugi dom,“ pravi danes 64-letna Janet. “Je pravi borec in preteči so morali kar štirje meseci, da smo vedeli, ali mu bo uspelo ali ne. Vztrajala sem pri misli, da kjer je življenje, je tudi upanje in srečna sem, da mu je uspelo.“

V devetih mesecih v bolnišnici je Kieran prestal več kot 30 operacij, večinoma presejalnih, s katerimi so mu presajali kožo na hrbet. “Kožo so mu jemali z delov telesa, ki niso bili opečeni, a moram reči, da je bilo teh delov izjemno malo, saj je bil skoraj cel opečen,“ še dodaja Janet.

Ker zdrave kože ni bilo dovolj, so bili zdravniki prisiljeni uporabiti tudi sintetično kožo, imenovano Integra, ki je delno narejena iz hrustanca morskega psa. Gre za snov, ki se, ko je s posebnim lepilom pritrjena, obnaša kot prava koža, tako da zadržuje toploto in vlago. Danes je Integra že zelo razširjena, Kieran pa je bil tedaj prvi v Veliki Britaniji, ki so mu jo 'nalepili'.

Sledil pa je še en šok. Kieranova mama Kerry je odkrila, da ne more več skrbeti zanj, zato sta se Janet in Kieranov 70-letni dedek David odločila, da bosta pomagala. “V tistem trenutku sva globoko premislila in prišla do ugotovitve, da je za vse najbolje, če ga posvojiva. Kieran ni bil le najin vnuk. Nikakor nisva prenesla misli, da bi odraščal kje drugje, poleg tega pa smo se v bolnišnici zelo zbližali,“ pravi Janet. Kako velika odločitev je to bila, pa so odkrivali šele sčasoma. Janet je bila namreč prisiljena preživeti mesec dni v bolnišnici, da se je naučila pravilno skrbeti za svojega vnuka. “Ko je prišel iz bolnišnice domov, smo morali paziti, da je imel na sebi vsak dan sveža oblačila in da smo mu mazali kožo s kremami, da se ni izsušila. Naučili so me prepoznati prve znake okužbe in kako odstranjevati odmrlo kožo,“ razlaga Janet. Poleg tega pa se je moral veliko naučiti tudi Kieran. Ker je ogromno časa preživel ob hranjenju prek cevke, se je moral naučiti namreč pravilno jesti, zaradi opeklin pa je moral paziti, da se ni poškodoval.

Kljub dobremu okrevanju, je Kieran v 13 letih prestal kar 54 operacij. Danes, ko ima 16 let, mineva prvo leto, da mu ni bilo potrebno na nobeno operacijo. Ko je bil še otrok, je mislil, da so operacije normalen del odraščanja, ki ga mora prestati sak otrok, šele z leti pa je ugotovil, da je drugačen od svojih sovrstnikov in začel se je zavedati, kakšna je njegova koža. V šoli so ga zbadali in bili so trenutki, ko je preživljal hude bolečine, a se danes le redko pritožuje. “Kar je prestajal, mu je pomagalo hitreje odrasti. Pri 16 letih je odrasel človek, ki ve, kaj pomeni boriti se za življenje. Zanj sem sicer še vedno babica, tudi imenuje me tako, vendar pa jaz nanj gledam kot na svojega sina.“

Ker je preživel toliko časa v bolnišnici, so njegove šolske obveznosti nekoliko trpele. Pomagali so mu učitelji v bolnišnici, sošolci so mu nosili zapiske in sporočali, kaj mora narediti za nalogo, vse to pa je Kieranu pomagalo, da je imel odlične ocene, ki so mu omogočile vpis na šolo, ki si jo je želel obiskovati. V prihodnosti bo moral prestati še vsaj dve večji operaciji na rokah, a ne dokler ne bo nehal rasti.