Njegova mama je bila pri prvih nekaj napadih dušenja na smrt prestrašena. ''Prvič se mu je v grlu zataknil majhen košček pastinaka. Spominjam se, da se je v njegovih očeh pokazala nepopisna panika in takoj sem vedela, da je nekaj hudo narobe. Zato sem ga hitro zgrabila in potegnila iz stolčka ter ga začela tolči po hrbtu,'' se prvega napada dušenja spominja dečkova mama 41-letna Rachel Hayes. ''Po približno pol minute mi je košček pastinaka, ki se mu je zataknil v grlu, padel v roko. Mislila sem si: 'O, moj Bog, lahko bi izgubila otroka!' Bila sva sama doma in po napadu sem ga še dolgo držala v naročju in jokala.''

A Rachel pravi, da so se napadi dušenja pojavljali vedno pogosteje in da se je sčasoma navadila na njih. ''Naučila sem se, kako ostati mirna in kako mu pogati, kajti Laurie je videl, kdaj je tudi mene zajela panika,'' še pove Britanka. ''A še vedno je zelo mučno gledati, kako se duši in bori za zrak. Tolikokrat je bilo res hudo. Mislila sem, da mu ne bom mogla pomagati in da bo izgubil zavest, a se k sreči to ni nikoli zgodilo.'' Zdaj vedno skrbno bdi nas sinom, kadar koli je čas za hrano, in ko se mu kakšen košček spet zatalne v grlu, ga prime v naročje, postavi v najprimernejši položaj in mu s trepljanjem po hrbtu pomaga, da delček hrane, ki se mu zatakne v grlu izpljune.

Kljub nenavadnim težavam, s katerimi bo moral verjetno živeti vse življenje, pa je Laurie vesel in razigran malček. Zdi se, pravi njegova mama, da se je že pri teh mladih letih nekako sprijaznil s svojim stanjem in ga sprejel. ''Laurie je vsem nam pravi navdih. Je čudovit fantek in je ves čas nasmejan. Ne dovoli, da bi ga napadi dušenja ovirali. Pravkar je začel obiskovati tudi vrtec, kjer se veselo podi naokrog z drugimi otroki,'' pove Rachel, ki se hkrati zaveda, kako neverjetno zahtevno nalogo in odgovornost imajo vzgojiteljice, ki morajo imeti Laurieja ves čas na očeh in ki mu morajo znati pomagati. ''Seveda nas skrbi zanj. V življenju ga čakajo toliko večji izzivi kot koga drugega. Vse skupaj bo še toliko težje, ko bo začel obiskovati šolo in ko bo hotel malicati skupaj s sošolci. A verjamem, da se bo nekako znašel v življenju.''

A kljub pozitivnim mislim in optimizmu obstaja možnost, da bo Laurie potreboval posebno nego oziroma pomoč vse življenje, svarijo strokovnjaki. ''Otroci, kot je Laurie, pogosto potrebujejo tudi pozneje v življenju posebno nego. Ker lahko imajo resne težave s požiranjem in celo dihanjem, pogosto tudi pozneje v življenju potrebujejo operacijo,'' pravi Diane Stephens iz dobrodelne organizacije za otroke z napakami na požiralniku, kakršno ima tudi mali Laurie, in dodaja: ''Gre za tako redke in neznane napake oziroma okvare, da se lahko starši teh otrok počutijo nekoliko izolirane. A v resnici bi morali tako staršem kot njihovim otrokom ploskati za njihov pogum. Vsekakor je Laurie izreden fantek.''