Prve mesece po nesreči je Jasmin preživljal v enem od najuspešnejših ameriških rehabilitacijskih centrov, kjer so mu prijazni in izkušeni terapevti skušali pomagati pri spopadanju z invalidnostjo. A Jasmin ni imel nobene volje. ''Fizioterapevtom sem nenehno govoril: 'Pustite me pri miru! Nočem sodelovati v vaših terapijah.' Nisem se hotel družiti, nisem veliko govoril, držal sem se bolj zase. Predvsem pa sem neznosno trpel. To je bilo res najbolj grozno obdobje mojega življenje,'' priznava Jasmin.

A nekega dne mu je ena od terapevt pokazala svoj in možev album, kajti njen mož je bil prav tako kot Jasmin na invalidskem vozičku, vendar je kljub temu življenje živel na polno. Na fotografijah je bil med ježo kamele, med smučanjem … Bil je celo nosilec zlate medalje na paraolimpijskih igrah. In ko je možakar vkorakal v Jasminovo sobo ter mu povedal svojo življensko zgodbo, so se obupanemu Jasminu odprle oči. ''V tistem trenutku se je v meni nekaj premaknilo in rekel sem si: 'Če lahko on počne vse to, potem lahko tudi jaz!' Kajti uvidel sem, da je možakar še huje poškodovan kot jaz, a kljub temu počne vse stvari, ki ga zanimajo in osrečujejo,'' se spominja. ''Takoj naslednje jutro sem se odločil, da je čas za spremembno. Nemudoma sem hotel oditi v telovadnico in ven, na zrak, na svobodo …''

In s trdno voljo ter podporo fizioterapevtov ter rehabilitacijskega centra, ki sponzorira invalidom posebej prilagojeno športno opremo, je Jasminu uspelo. Letos je nastopil na paraolimpijskih igral v Vancouvru, ki so se začele 12. marca in ki trajajo do nedelje. Tako je, ne glede na svojo invalidnost, Jasmin le uresničil svoje dolgoletne sanje. Sicer pa je z optimizmom in odločnostjo tudi na drugih področjih življenja veliko dosegel. ''Vrnil sem se v šolo in diplomiral, si poiskal službo, celo poročil sem se in zdaj z ženo pričakujeva otroka,'' navdušeno pove Jasmin. ''Kljub invalidnosti je življenje še vedno mogoče. In le od tebe je odvisno, ali ga boš izkoristil in kako kakovostno boš živel.''