Nicole Witts so mučili nenehni glavoboli, šumenje v glavi in zmedenost. Toda zdravnik jo je vsakič odslovil, saj naj bi bilo z njo vse v redu. Naposled pa je rentgenska slika glave le pokazala, kaj se z njo dogaja. V njenih možganih so namreč našli za pomarančo velik tumor!

“Zdravnik me je prepričeval, da sem pod stresom, da me muči poporodna depresija in vnetje sinusov. Nekoč se je celo pošalil in me vprašal, če sem pijana,“ pravi Nicole, ki je bila nad delom svojega zdravnika globoko razočarana. “Ne morem verjeti, da me je osemkrat odslovil in mi vsakič postavil napačno diagnozo. In žal mi je, da nisem prej zahtevala rentgenske slike glave.“ Glavo so ji namreč slikali šele, ko je doživela prvi epileptični napad.

Nicolina nočna mora se je začela že pred časom, ko so se ji pojavile težave s sluhom. Takrat je prvič obiskala svojega zdravnika. Ta ji je sicer očistil ušesa, vendar pa se njeno stanje ni izboljšalo. Nekaj mesecev kasneje je opazila, da ima težave z zbranostjo, poleg tega pa ji je začelo rahlo šumeti v ušesu. “Vedela sem, da je nekaj narobe, toda zdravnik je rekel, da imam vnete sinuse in mi predpisal le kapljice za nos.“

Njenih težav pa še zdaleč ni bilo konec. V naslednjih tednih so se pojavili novi simptomi. Močan glavobol, ki naj bi bil posledica stresa, drgetanje v rokah, ki naj bi bilo posledica ukleščenega živca ter psihične težave kot znak poporodne depresije, za katere ji je zdravnik predpisal antidepresive. “Nekega dne je postalo šumenje v glavi neznosno, zato sem nemudoma poklicala v ambulanto. Zdravnik pa se mi je le zasmejal v slušalko in me vprašal, koliko alkohola sem popila,“ pripoveduje Nicole. “Bila sem tako jezna, da sem mislila, da bom doživela še živčni zlom. K sreči pa me je mož Gary uspel pomiriti.“

“Sčasoma se je njeno stanje še poslabšalo. Šlo je celo tako daleč, da ni mogla govoriti, zdravnik pa še vedno ni storil ničesar. Ponovno ji je rekel, da je to posledica stresa,“ razlaga Nicolin mož Gary Witts. “Isto diagnozo pa ji je postavil še pri naslednjem obisku.“

Nicole je nekaj časa zatem doživela hud epileptični napad, zaradi katerega jo je mož nemudoma odpeljal v bolnišnico. Tokrat so ji zdravniki le naredili rentgenski posnetek glave, ta pa je pokazal, da ima Nicole v desni polovici možganov tumor, velik kot pomaranča. “Bila sem prestrašena in molila sem za svoje življenje,“ pravi Nicole. “Izvidi so sicer pokazali, da je tumor benigni, vendar je bil že tako velik, da je možganom začelo primanjkovati krvi in kisika. Zato sem nujno potrebovala operacijo. Če se zdravniki ne bi odzvali tako hitro, bi v nekaj mesecih umrla.“ Zdravniki pa so z operacijo, ki je trajala kar devet ur, le uspeli uspešno odstranili tumor.

Danes ima Nicole zaradi napačnih diagnoz zdravnika močno obliko epilepsije in ne more več sama kuhati, voziti avtomobila in skrbeti za otroke. Kljub temu pa se je odločila, da zdravnika ne bo tožila. “Zadovoljna sem s tem, da sem živa in da sem lahko mama. Želela pa bi preprečiti, da se to ne bi zgodilo še komu,“ dodaja Nicole, ki je po operaciji ustanovila fundacijo za osveščanje zdravnikov o simptomih možganskega tumorja.

Simptomi možganskega tumorja

Simptomi so običajno posledica pritiska tumorja na možgane ali povišanega pritiska v lobanji. Mednje pa sodijo:

– glavobol, ki je hujši zjutraj, poslabša pa se, če se bolnik skloni ali zakašlja

– slabost in bruhanje

– zamegljen vid

Pojavijo pa se lahko tudi drugi simptomi, ki so vezani na posamezna območja in odvisni od tega, kje se tumor nahaja:

– počasen in nerazločen govor

– težave z branjem in pisanjem

- spremembe značaja

– otopelost in šibkost udov

– omotica

Če možganski tumor ni odkrit pravočasno, lahko sledita tudi koma in smrt.

Kako odkrijemo tumor?

Ko se pojavijo simptomi, je treba takoj obiskati specialista nevrologa. Ta bo s pomočjo rentgenske slike glave ali magnetne resonance ugotovil, če je v možganih res prisoten tumor, kako je velik in kje je. Z nadaljnjimi raziskavami nato raziskujejo podrobno strukturo tumorja, včasih pa opravijo še možgansko biopsijo. Gre za preiskavo, pri kateri vzamejo košček možganskega tumorja in identificirajo vrsto celic, iz katerih se je razvil tumor.

Zdravljenje tumorja je odvisno od lokacije, števila žarišč in vrste celic, ki ga sestavljajo, večinoma pa se možganske tumorje odstranjuje operativno. Operacija ni primerna samo za tumorje, ki se nahajajo globoko v možganskem tkivu, saj bi na ta način še bolj poškodovali možgane in bolnika spravili v še večjo nevarnost.