Stephenu so raka debelega črevesa diagnosticirali pri komaj 15 letih, dve leti kasneje pa so odkrili, da se je razširil in da je bolezen neozdravljiva. Sestavil je seznam poslednjih želja, ki jih je želel izpolniti do smrti. Seznam 46 stvari je vseboval objem slona, tetoviranje in žongliranje. Na vrhu njegove liste želja pa je bilo zbrati 12.000 evrov za dobrodelno organizacijo Teenage Cancer Trust. Ko je njegova zgodba zaokrožila po svetu in se dotaknila src mnogih, je ta pričakovanja močno presegel. Do danes je zbral že neverjetnih 3,9 milijona evrov in s tem postal pravi fenomen.

Čeprav je mislil, da bo preminil že prej, je nedavno izkašljal velik tumor iz pljuč in njegovo počutje se je izboljšalo. A realnost je, da ima fant, ki je navdih mnogim, tumorje po vsem telesu – v stegnih, kolenu, dimljah, medenici, prsnem košu in v digalnih poteh. ''Vesel sem, da sem tu in vsak dan, ki ga imam, je zame bonus. V tem času razmišljam o projektih, pri katerih lahko pomagam in so namenjeni temu, da pomagajo drugim. Hkrati pa skušam čim bolj uživati. Počasi je vse več stvari 'pokvarjenih' v mojem telesu,'' je pojasnil. Na vprašanje, ali se je kdaj vprašal, zakaj prav on, je odvrnil: ''Nikoli. Če si pričneš zastavljati ta vprašanja, ne prideš nikamor. Najboljši način, kako se s tem spopadam, je pragmatizem. Če si pričneš zastavljati drugačna vprašanja, dosežeš veliko več.''

A njegova ravnodušnost se spremeni, ko prične razlagati o tem, kako zdravniki kar pol leta niso postavili prave diagnoze, zaradi česar je bil čas, v katerem bi mu lahko učinkovito pomagali, zamujen. ''Vedno bo obstajala … No, najbrž jeza. Če bi ga odkrili bolj zgodaj, bi imel boljšo prognozo. Situacija bi lahko bila drugačna. Čeprav to rečem, ne živim v preteklosti. Kar je bilo, je bilo.''

Nekoč je bil Stephen športnik in igral nogomet za Walsall ekipo, udeleževal se je krosov in imel rad atletiko. Nato pa je nenadno pričel trpeti za močnimi krči v trebuhu, pričel nepojasnjeno izgubljati kilograme, trpel za slabostjo in izgubil apetit. ''Prišlo je do točke, ko je zaradi bolečine sicer minuto dolg sprehod trajal kar deset minut,'' se spominja. Ko je obiskal zdravnika, ga je ta poslal domov in mu predpisal odvajala. Kljub družinski zgodovini, kjer so po očetovi strani trpeli za Lynchovim sindromom – genestkim stanjem, kjer je povečano tveganje za razvoj raka črevesa in drugih oblik raka, zdravnika simptomi niso prepričali v to, da bi ga poslal na nadaljnja testiranja. ''Izgubil sem več kot deset kilogramov in bil zelo, zelo bolan. Zdravnikom smo dali informacije, ki so jih potrebovali o boleznih v družini in celo povedali za Lynchev sindrom. Povedali so mi za običajne simptome raka črevesa in imel sem prav vse. A sem jih naivno poslušal in upal, da bo sčasoma bolje.''

Ko je bil že tako slab, da ni več moral zadržati tekočine ali hrane v želodcu in zaradi bolečin ni več spal, so mu le opravili urgentni CT. Posnetki so pokazali blokado v črevesu. Naslednji dan je prestal operacijo. Tvorba je bila rakava. ''Bil je velik šok za nas, a hkrati olajšanje, saj smo končno dobili odgovor.'' Stephen je pričel s šest tedensko kemoterapijo in ni imel niti trenutka časa za samopomilovanje.

''Pri raku vedno lahko zapadeš v samopomilovanje, še posebej sredi kemoterapije, ko mi je bilo ves čas slabo. A skoncentriral sem se na izpite in se skušal učiti. Kemoterapija mi je olupila kožo z rok, tako da na koncu nisem mogel več držati pisala v rokah. Takrat pričneš razmišljati: ''Ni pošteno.'' ''

A s trdo voljo, se je osredotočal na druge stvari. Po zdravljenju v letu 2011 so zdravniki mislili, da je njegova bolezen v remisiji, a novembra 2011 je odkril bulico v kolenu. Znova je bila diagnoza rak. ''Mislil sem si: 'Pa pojdimo še enkrat.''' Na žalost zdravljenje ni pomagalo in rak se je razširil po telesu. Zdravniki so Stephanu in njegovi družini povedali, da je rak neozdravljiv in da se njegovo stanje ne bo izboljšalo. ''To je bilo težko slišati. A je, kar je.''

Niso pa mu znali povedati, koliko časa mu je ostalo, saj je njegova bolezen napredovala drugače kot običajno. Lahko bi podali približno oceno, a se je Stephan odločil, da ne želi vedeti. ''Takrat sem prenehal meriti življenje v smislu časa, pričel sem razmišljati o tem, kaj lahko naredim. Svet se je zame popolnoma spremenil v trenutku, ko sem stopil iz ordinacije. Pričneš razmišljati o svojem preteklem življenju in ocenjevati vsako stvar. Razmišljaš o stvareh, ki jih obžaluješ. In nekako obžalujem vse stvari, ki jih nisem naredil, pa naj je šlo za to, da nisem šel ven s prijatelji ali, da se nisem dovolj zabaval. Tako sem pričel razmišljati o svoji prihodnosti. Želel sem postati zdravnik, da bi pomagal drugim. A pragmatično, tega ne bi doživel. Zato sem se odločil za svoj list poslednjih želja, katerega napredek sem zapisoval na svojem Facebook profilu.'' Uspelo mu je zbrati neverjetnih 3,9 milijona evrov, kar je njegov največji uspeh, ki ga je dosegel v tem času in je presegel njegova pričakovanja. V svojem prepričanju, da najlažje pomagaš sebi s pomočjo drugim, je danes pomirjen s svojim koncem in vesel za svoj uspeh. ''Ko danes pogledam nazaj, lahko rečem le: To, uspelo mi je!''