Pred slabima dvema letoma je bila takrat 16-letna Ashleigh Parks iz angleškega mesta Doncaster, ki je kot otrok kar prekipevala od energije, iz dneva v dan bolj slabotna, več kot polovico dneva je prespala, že nakupovanje ali drsanje v družbi prijateljev pa jo je tako izčrpalo, da je doma samo padla v posteljo. Ker je mamo in njenega soproga, najstničinega očima, močno zaskrbelo, sta jo pospremila k osebnemu zdravniku. “Sodeč po simptomih je zdravnik ocenil, da gre zgolj za tipično najstniško lenobo, ki se običajno pojavi ob vstopu v puberteto,“ pove 36-letna mama Cheryl. “Za vsak slučaj ji je predpisal dodatke železa, čeprav krvna slika ni kazala na slabokrvnost. Priznam, da smo si takrat oddahnili, prepričani, da bo sčasoma bolje.“

Toda bilo je le slabše. Tudi po drugem obisku zdravnika je ta vztrajal pri svojem, češ da gre za zelo pogost pojav, ki bo z leti minil. Tode šest mesecev po prvem obisku je dekle sredi stopnišča nenadoma izgubilo zavest, po prihodu na urgenco pa so ji opravili magnetno resonanco, ki je razkrila grozljivo diagnozo. “Ko so nam povedali, da trpi za redko, a zelo agresivno obliko raka, ki povzroča tumorje na možganih, nas je popolnoma pretreslo,“ prizna dekletov očim, 28-letni Damian, ki je najstnico vzljubil kot lastno hčer. Nemudoma so jo odpeljali v bolnišnico Royal Doncaster, kjer je bila deležna dolgotrajnega zdravljenja. Ker bi bilo tumorje na njenih možganih preveč nevarno odstraniti, saj bi lahko prišlo do resnejših poškodb možganov, so se odločili za kemoterapijo in radioterapijo. “Bali smo se najhujšega, saj so nas opozorili, da ima le 10 odstotkov možnosti za preživetje. Vsa slabotna me je celo prosila, naj jo tudi uradno sprejmem za svojo hčer in z največjim veseljem sem ji ustregel. Le kdo si ne bi želel tako čudovitega otroka, kot je Ashleigh,“ pretreseno še pove očim, ki je navezal tudi stik z dobrodelnimi organizacijami, da bi zbral sredstva za nakup invalidskega vozička, če bi se ji stanje izboljšalo.

Tako družina kot tudi zdravniki so več mesecev trepetali in bedeli ob njeni postelji, šele nedavno pa so končno dobili upanje, saj naj bi se stanje začelo izboljševati. Sicer bo zdravljenje trajalo še vsaj štiri leta, preden bodo lahko dokončno rekli, da je mlada borka premagala raka, vendar je tudi obetavna napoved specialistov za zdaj pravi blagoslov. “Ne znam povedati, kako zelo smo srečni, saj je le malo manjkalo, da bi jo izgubili. Ob tej priložnosti polagam na srce vsem staršem, naj bodo pozorni na vse simptome, ki lahko opozarjajo na resnejša obolenja. Nikomur namreč ne privoščim takšnega trpljenja, še manj, da bi bila napačna diagnoza za kogar koli usodna,“ opozarja Cheryl, ki se vsak dan zahvali bogu, da je njena hči še vedno med živimi in se ji obeta svetla prihodnost.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na