Trikratna nominiranka za oskarja Eleanor Parker, ki se je spominjamo po njeni vlogi baronice v muziklu Moje pesmi, moje sanje, je umrla v 91. letu starosti zaradi zapletov pri pljučnici. Kot poroča agencija Associated Press, je umrla v bolnišnici v Palm Springsu, kjer se je zdravila za nevarno okužbo pljuč. ''Eleanor Parker je bila ena najlepših žensk, kar sem jih poznal,'' je povedal njen soigralec Christopher Plummer, ki je poleg nje in Julie Andrews igral v legendarnem muziklu. ''Bila je lepotica in imela je čudovito osebnost. Težko verjamem tej grozljivi novici, saj sem bil prepričan, da bo živela za vedno.''
Parkerjeva je bila nominirana za oskarja leta 1950 za najboljšo igralko s svojo vlogo v filmu Caged, leta 1951 za nastop v filmu Detective story in leta 1955 za vlogo v filmu Interrupted Melody. Igrala je ob boku številnih priznanih igralcev tistega časa, med njimi tudi s Stewartom Grangerjem (Scaramouche), Robertom Taylorjem (Above and Beyond), z Williamom Holdenom (Escape from Fort Bravo) in še bi lahko naštevali.
Sicer pa je pljučnica v razvitih državah še vedno šesti najpogostejši vzrok smrti. Nevarna je predvsem za hude kronične bolnike, starostnike in dojenčke. Osebe z dobrim imunskim sistemom jo večinoma prebolijo brez težav.
Pri zelo hudih oblikah pljučnice je možno, da bakterija ali virus, ki jo je povzročil, vstopi tudi v krvni obtok, zaradi česar okužba napreduje v sepso. Drugi možen zaplet je ta, da se vnetje iz pljučnega tkiva razširi v poprsnico – to je opna, ki ločuje pljučno tkivo od stene prsne votline –, lahko pa se med obema plastema poprsnice začne nabirati gnoj ali pa tekočina, ki pritiska na pljučno tkivo in povzroča težave z dihanjem. Pri zelo majhnih otrocih in predvsem pri hudih kroničnih bolnikih pa lahko napredovanje pljučnice povzroči odpoved dihal, a takšen skrajen zaplet je zelo redek. Večina ljudi, ki imajo dober imunski sistem in so sicer zdravi, pljučnico preboli brez zapletov – običajno si opomorejo v dveh do treh tednih in pozneje nimajo nobenih trajnih posledic.
