79-letni Don Moulden je pred nekaj leti dvakrat do trikrat tedensko začel kašljati kri. Po treh tednih se je odločil obiskati zdravnika, ki mu je predpisal antibiotike, ti pa mu niso pomagali. Dva meseca pozneje ga je zdravnik zato poslal v lokalno bolnišnico na rentgensko slikanje in bronhoskopijo, med katero so mu odvzeli vzorec tkiva. Preiskave so pokazale, da ima na desnem pljučnem krilu predrakave spremembe, ki bi lahko zrasle v tumor. Don je bil nad odkritjem šokiran, saj so mu šest let pred tem zaradi raka že odstranili levo pljučno krilo. “Operacija je bila mučna. Zlomiti so mi morali rebra in spominjam se le grozljive bolečine,“ se spominja.

Ker pa je že bil brez polovice pljuč, mu zdravniki drugega pljučnega krila ne bi mogli odstraniti, poleg tega pa zanj ne bi bila primerna niti radioterapija, saj bi lahko bila pljuča po njej tako poškodovana, da bi lahko umrl. “Napovedali so mi 12 mesecev življenja. Z ženo Jean sva bolnišnico zapustila šokirana in v popolni tišini,“ pravi.

Dona so nato napotili na londonsko univerzitetno bolnišnico, k strokovnjaku za prsni koš dr. Jeremyju Georgeu. “Ko sem prišel do njega, je ponovno opravil bronhoskopijo in mi povedal, da so bile spremembe od zadnjega pregleda minimalne in da me bo imel pod konstantnim nadzorom.“ Don ga je tako obiskoval vsake tri mesece, dr. George pa mu je vsakokrat opravil bronhoskopijo. Ker se je Don počutil dobro, sta se z ženo odločila obiskati hčer v ZDA in tri vnuke. “Tik pred odhodom pa sem imel še en pregled. Rezultati pregleda niso bili dobri, saj so celice postale že rakave. Tako sem moral potovanje preklicati.“

Čez teden dni je moral Don na pregled, na katerem mu je dr. George v roko vbrizgal posebno barvilo, zaradi katerega je bil izjemno občutljiv na svetlobo – že nekaj sončnih žarkov bi mu lahko povzročilo hude opekline. Tako je moral dva dni preživeti v temi, v tem času pa je barvilo pronicalo do tumorja. Zatem ga je čakala 15-minutna operacija, ko se je zbudil iz splošne anestezije pa se je že počutil dobro. “Operirali so me v torek, v petek pa sem bil že doma,“ pojasnjuje. “Po operaciji sem moral dva meseca nositi kapo in rokavice, saj sem bil še vedno močno občutljiv na svetlobo. Štiri mesece po operaciji pa sem na pregledu izvedel, da je tumor izginil.“ Z ženo sta bila navdušena. Dona sicer vsakih šest mesecev čaka bronhoskopija, a se mu tumor do sedaj še ni povrnil.

Rak pljuč vsako leto zahteva veliko žrtev, saj spada med najbolj smrtonosne oblike raka. Visoka smrtnost je posledica poznega odkrivanja bolezni, saj dolgo časa bolnik ne opazi nobenih simptomov. “Raka v zgodnjem stadiju najpogosteje zdravimo kirurško, tako da odstranimo ali tumor ali celotno pljučno krilo,“ pripoveduje dr. George. “Vendar pa to ni opcija za vse, saj nekateri bolniki niso dovolj močni, da bi prestali operacijo. Ker je 90 odstotkov bolnikov z rakom pljuč kadilcev, imajo ti pogosto pridružene še druge bolezni, kot na primer emfizem ali bolezni srca, zaradi česar operacije najverjetneje sploh ne bi preživeli.“

V 80. letih so zdravniki v ZDA ugotovili, da telo naravno proizvaja rdeče-vijolično barvilo, imenovano porfirin, ki naj bi ga privlačilo rakavo tkivo in je občutljivo na svetlobo. Ugotovili so, da porfirin, ko nanj posvetijo z močno svetlobo, začne proizvajati toksično obliko kisika, kisikove radikale, ki uničujejo rakave celice, ostalo tkivo pa ohranjajo zdravo in nedotaknjeno. V sledečih letih so zdravniki nato prišli do odkritja, da bi z vbrizganjem barvila porfirina in močno osvetlitvijo prizadetega tkiva lahko uničevali rakave celice. Terapijo so poimenovali fotodinamična terapija (PDT – Photodynamic Therapy) in predstavlja nov način zdravljenja pacientov, ki niso primerni za operacijo.

PDT je že potrdil Ameriški urad za zdravila in prehrano, in sicer za zdravljenje zgodnjih stadijev raka, vključno z rakom požiralnika in pljučnega raka, zdravljenje katerega je s to metodo kar v 70 odstotkih učinkovito. Strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo zdravljenje mogoče uporabiti tudi za zdravljenje kožnega raka in raka ust.

“Postopek zdravljenja poteka tako, da najprej vbrizgamo porfirin v roko pacienta, ki povzroči, da postane koža bolj občutljiva na svetlobo. Porfirin še posebej privlačijo rakave celice. Dva dni pozneje prepeljemo pacienta v operacijsko sobo, pokritega z odejo, nato pa z močnimi lučmi osvetlimo celo sobo,“ pojasnjuje dr. George. “Postopek poteka pod splošno anestezijo in traja približno pol ure. Med posegom skozi usta vstavimo bronhoskop, skozenj spustimo optično vlakno s posebno lučko in ga približno 15 minut držimo pred tumorjem.“ Ko zdravnik nato prižge laserski signal, se sprosti rdeča barva, ki v celicah tumorja sproži proizvodnjo toksičnih kisikovih radikalov, ki uničujejo rakave celice. “Nato vse naprave odstranimo in pacienta zbudimo. Pacient ostane še dva dni pod stalnim nadzorom, zatem ga čaka vnovična bronhoskopija, če je vse v redu, pa lahko odide domov. Vsaj mesec dni se mora še izogibati močnejši svetlobi.“

Po tem posegu naj bi tumor popolnoma izginil, vendar pa pacienta kljub vsemu redno nadzorujejo. Še vedno namreč obstaja tveganje, da bi se tumor razvil kje drugje. “Upamo, da nam bo kmalu uspelo razviti zdravila, ki bodo za krajši čas povzročila občutljivost pacientov na svetlobo, tako bo PDT lahko postal tudi širše uporabljena metoda,“ še zaključuje dr. George.