Kot je povedal Kovačić, imamo v Sloveniji zelo dolge čakalne sezname za operacije na odprtem srcu, ki bi morale biti skladno s kirurškimi smernicami opravljene v šestih tednih, kar se v praksi ne dogaja. Ocenil je, da so kardiovaskularne bolezni morilec številka ena v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija.

Postregel je s podatkom, da so doslej iz celjske bolnišnice na letni ravni v druge slovenske bolnišnice na kardiovaskularne operacije pošiljali več kot 350 bolnikov.

Po besedah Kovačića je program operacij na odprtem srcu vreden 1,6 milijona evrov, v okviru programa so uredili prostore za operacije, nabavili opremo, pripravili organizacijo dela na intenzivni enoti in določili klinično pot za določene klinične razmere.

V prostorsko ureditev je celjska bolnišnica vložila 600.000 evrov, s podjetjem Klokočovnika so sklenili najemno pogodbo za najem opreme za 12 mesecev v višini 253.000 evrov in se tako izognili nabavi dodatne opreme, vredne 427.000 evrov.

Kovačić je tudi dejal, da je komisija ministrstva za zdravje nove prostore za izvedbo operacij na odprtem srcu pregledala 11. novembra, dva dni pozneje pa so prejeli dovoljenje za opravljanje kardiovaskularnih operativnih posegov v celjski bolnišnici. Prvo operacijo so potem izvedli 18. novembra.

Strokovni direktor celjske bolnišnice Radko Komadina meni, da gre pri operacijah na odprtem srcu za skupinski uspeh in koncept enotne slovenske bolnišnice. Dodal je tudi, da je bilo uvajanje kardiovaskularne kirurgije v celjsko bolnišnico prava poteza, saj bodo na ta način zmanjšali umrljivost bolnikov s čakalne liste.

Klokočovnik je spomnil, da je lani, ko je prvič pričel izvajati operacije na odprtem srcu v celjski bolnišnici, operiral 28 bolnikov. Ker se je potem prekinila komunikacija z ministrstvom za zdravje, celjsko bolnišnico in njim, programa ni mogel nadaljevati in je zapustil celjsko bolnišnico.

Po takratni prekinitvi programa je vložil tožbo zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ker mu kljub pogodbi ni plačal nobene operacije, kar pomeni, da jih je Klokočovnik plačal iz lastnega žepa.

Klokočovnik si želi, da bi v celjski bolnišnici izšolal vsaj dva srčna kirurga v nekaj letih. Ocenil je, da bi morali v Sloveniji, ki ima dva milijona prebivalcev, opraviti 2000 srčnih operacij letno, izvedejo pa jih med 1300 in 1400.

Glede očitkov iz dveh anonimk, da operacije opravljajo zdravniki iz tujine brez licence v neurejeni operacijski dvorani, je Klokočovnik pojasnil, da glavno delo opravlja on, drugi pa delajo na podlagi avtorskih pogodb pod nadzorom petih edukatorjev.

Skupaj s Kovačićem sta zatrdila, da je operacijska dvorana urejena po najnovejših standardih, opremljena je z vso potrebno opremo za izvajanje srčnih operacij, ker pa potrebujejo veliko opreme, so na hodnikih postavili škatle z materialom.

Klokočovnik je še dejal, da je ljubljanski klinični center določenim strokovnim kadrom že podpisal dovoljenje za delo v celjski bolnišnici.

Poudaril je, da sta med lani in letos operiranimi bolniki dva imela zaplete, vendar zaradi tega ni nihče umrl.

Kovačić je na očitek, da pri operacijah prisilno sodelujejo medicinske sestre iz celjske bolnišnice, odgovoril, da je v delo pri operacijah na odprtem srcu vključenih 57 medicinskih sester iz njihove bolnišnice, od tega jih je 19 na novo zaposlenih. Nobene sestre niso prisilili v delo in instrumenta prisilnega dela v celjski bolnišnici doslej niso nikdar uporabili, je zatrdil.