Ošpice so v Evropi ponovno v porastu. Množične okužbe so tako zabeležili v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Romuniji in Veliki Britaniji, veliko okužb pa so zaznali tudi v Srbiji, Španiji, Makedoniji in Turčiji, sporočajo na Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO).

V zadnjih mesecih je Agencija za zdravstveno varstvo (AZV) iz SZO opazila povečanje števila primerov okuženih z ošpicami pri otrocih in mladih odraslih, predvsem v Angliji in Walesu. Med januarjem in aprilom je bilo tako samo v tem predelu laboratorijsko potrjenih 275 okužb, medtem ko je bilo v lanskem letu v enakem obdobju potrjenih le 33 okužb. AZV pravi, da je povečano število primerov posledica necepljenja in potovanj v tujino. Prav zato pred vsakim potovanjem priporočajo cepljenje tistih, ki še niso bili.

“Ošpice so visoko nalezljiva otroška bolezen,“ opozarja dr. Mary Ramsay iz AZV. “Ker gre za nevarno bolezen, ki se z lahkoto širi še posebej v šolah in fakultetah, je pomembno, da so otroci pred boleznijo zaščiteni. Najbolj učinkovito zaščito predstavlja cepljenje.“ Pediater dr. David Elliman pa pri tem še dodaja, da ni nikoli prepozno za cepljenje. “Z ošpicami se lahko okuži kdor koli in kadar koli, vendar pa bolezen najbolj ogroža otroke in mlade odrasle. Zato naj se ti cepijo, če tega še niso storili.“

Zaradi ošpic se z zapleti srečuje vsak 15. okuženi, eden na 1000 obolelih pa zaradi bolezni umre. Vendar pa cepivo učinkovito ščiti pred virusom. “Precepljenost mora, da bi bolezen zajezili in bi virus poniknil, doseči vsaj 95 odstotkov,“ pojasnjuje dr. Elliman. “Najslabša je situacija v Franciji, kjer je bilo med januarjem in marcem leta 2011 zabeleženih 5000 primerov.“ V Sloveniji je precepljenost otrok velika, tako je bila zadnja epidemija zabeležena leta 1995, ko je bilo potrjenih 398 primerov, med leti 2000 in 2005 pa ni bilo prijavljenega nobenega primera. Kljub številnim ukrepim so na Inštitutu za varovanje zdravja letos aprila zabeležili nov primer ošpic, oseba pa naj bi se okužila v Franciji.

Iz SZO sporočajo, da so v Franciji že začeli sprejemati ukrepe, s pomočjo katerih bodo lažje nadzorovali bolezen. Tako so sedaj pričeli s cepljenjem vseh otrok pri devetih mesecih starosti, cepivo pa ponujajo tudi ostalim ljudem, ki še niso bili cepljeni. “Vzrok za porast bolezni v Franciji je nekakšno ugodje. Ljudje že dolgo niso slišali za bolezen, zato svojih otrok niso cepili. Tako so otroci izpostavljeni veliko večji nevarnosti za okužbo.“

Organizacija, ki spremlja javno zdravje v Franciji, Institut de Veille Sanitaire (INVS), je zaskrbljena. Françoise Weber, direktor INVS, je za enega od francoskih časopisov izjavil, da po njegovem mnenju dosedanje število primerov predstavlja le vrh ledene gore, vendar pa dr. Rebecca Martin iz SZO zatrjuje, da je ošpice mogoče uničiti tudi v Evropi. “V Ameriki so ošpice izginile leta 2002, saj so bili pred tem virusom cepljeni vsi otroci. Od takrat dalje ni bilo zabeleženih nobenih primerov, ko bi se otrok okužil doma, temveč je šlo le za nekaj primerov okužb, ko so se otroci z virusom okužili na potovanjih v tujino. Res, da ta postopek zahteva kar nekaj truda in časa, a je zanesljiv.“

Simptomi ošpic se razvijejo v tednu ali dveh po okužbi, bolezen pa poteka v dveh obdobjih – kataralnem obdobju in v obdobju izpuščajev. V kataralnem obdobju se pojavijo kašelj, izcedek iz nosu, vnetje veznic in visoka telesna temperatura, na ustni sluznici pa se oblikujejo rdeče lise z belo sredico. Po enem do dveh dneh to obdobje preneha, nakar telesna temperatura upade, na telesu pa se pojavijo izpuščaji. Ti se najprej razvijejo na glavi in vratu, nato pa po celem telesu. Manjši izpuščaji se sčasoma združijo v večje lise, ki potemnijo in čez čas izginejo. Čeprav bolezen ni videti nevarna, pa lahko povzroči številne zaplete. Najpogostejši so akutna bakterijska okužba srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, vnetje veznic, bronhitis, gastroenteritis in krup – vnetje grla in sapnika, ki je najbolj nevarno za otroke od 6. meseca do 3. leta starosti. Nekoliko redkejši zapleti so vnetje srčne mišice (miokarditis), hepatitis oziroma vnetje jeter ter encefalitis oziroma virusno vnetje možganov, ki ga prepoznamo po močni zaspanosti, hudem glavobolu, bruhanju, težavah z govorom in izgubi sluha.

Bolezen lahko uspešno preprečimo z dosego trajne imunosti. V Sloveniji je bilo tako že leta 1968 uvedeno obvezno cepljenje otrok, ki cepivo prejmejo dvakrat – najprej pri starosti 12–18 mesecev in nato še pri vstopu v šolo. Pri nas je v uporabi kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki je pripravljeno iz treh oslabljenih virusnih sevov. Ko te vnesejo v telo, ti virusi spodbudijo tvorbo protiteles in zagotovijo trajno imunost. Stranski učinki cepljenja so redki, obsegajo pa večinoma vročinske krče. Meningitis oziroma encefalitis se kot stranski učinek pojavi pri enem otroku na milijon, pri obolelih z ošpicami pa za to boleznijo zboli približno en otrok na 200 do 500 okuženih.