V šempetrski bolnišnici so potrdili izbruh garij

V Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici so potrdili izbruh garij, kar je sprožilo zaskrbljenost med zaposlenimi in pacienti. Po njihovih navedbah naj bi se okužba širila že več mesecev, najprej znotraj bolnišnice, nato pa se je razširila tudi na družinske člane osebja. 

Čeprav je bolnišnično vodstvo, vključno s strokovnim direktorjem Erikom Sedevčičem, potrdilo pojav garij in navedlo, da so sprejeli takojšnje ukrepe skladno z epidemiološkimi in infektološkimi smernicami ter izbruh prijavili NIJZ, se očitki o neustreznem obvladovanju nadaljujejo. 

Garje so zelo nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. hominis). Teh sprememb na koži ne povzroča neposredno pršica, ampak so reakcija našega telesa na pršico in njene izločke (slina, jajčeca, iztrebki). 

Glavni način prenosa je s tesnim telesnim stikom, kot je spanje v isti postelji ali dolgotrajno držanje za roke. Kratek stik, kot je rokovanje, običajno ne predstavlja tveganja. V primerih hudih oblik garij, znanih kot krustozne garje, ki prizadenejo osebe z oslabljenim imunskim sistemom, je možen tudi prenos prek posteljnine in brisač. Zelo težavno pri obvladovanju garij je, da se znaki bolezni pokažejo šele po daljši inkubacijski dobi, kar pomeni, da lahko okužena oseba že prenaša parazita, preden sploh ve, da je okužena. To izredno otežuje zajezitev širjenja.

Podatki NIJZ razkrivajo zaskrbljujoč trend. Predstojnik novogoriške enote NIJZ, Mario Fafangel, je pojasnil, da so letos v Sloveniji že zabeležili 650 primerov garij, kar je blizu skupnega števila za lansko leto (818 primerov). Samo v novogoriški regiji je letos že 130 primerov v primerjavi s 156 lani, kar kaže na to, da bomo verjetno presegli lansko številko. 

Prvi in najbolj opazen znak okužbe z garjami je običajno srbež. Ta srbež se pojavi nenadoma in je posebej izrazit ponoči ali ko se telo segreje. Vendar pa je pomembno vedeti, da se pri nekaterih, kot so zelo stari ljudje ali dojenčki, srbenje morda ne pojavi. 

Kožne spremembe najdemo predvsem na predelih, kjer je koža mehka in tanka: med prsti, na notranji strani zapestja, komolcih, kolenih, okrog popka in na genitalijah. Te se kažejo v obliki rdečkastih papul z majhnimi krastami. Pogosto so simetrične na zunanjih straneh telesa in jih nikoli ni na sredini prsnega koša ali hrbta. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta celotna koža, vključno z obrazom in lasiščem. Pri starejših in imunsko oslabelih se razvijejo krustozne garje, kjer je prisotnih veliko pršic in jajčec, zaradi česar je bolezen zelo kužna. Diagnozo potrdimo z mikroskopskim pregledom.